Več o poteku odprave si lahko preberete na http://cehi2.siol.net. Potovanje v središče Zemlje … Kot alpinisti vsako leto oblegajo najvišje vrhove našega planeta v želji preplezati še nepreplezano, osvojiti še neosvojeno, tako jamarji celega sveta organizirajo jamarske ekspedicije, iščejo najdebelejše sklade apnencev na Zemlji, najgloblje prelome v njeni skorji, po lavnih ceveh sledijo davnim tokovom lave, ki so jih in jih vedno znova rojevajo vulkani na zemeljski obli, prodirajo po podzemskih rekah in ledenih jamah v ledenikih od Patagonije do Islandije, od Mehike do Nove Gvineje, od Nove Zelandije do Pamira, od Abhazije do Kanina. To so ljudje dejanj, v njih živi dediščina raziskovalcev, ki so v minulem tisočletju odkrivali planet Zemljo. Vodi jih želja skozi svet večne teme, večnega mraza, večne vlage prodreti čim globlje v zemeljsko skorjo, doseči in preseči za jamarje magično mejo - minus 2000 m. Rekordna globina je bila najprej dosežena v Franciji, sledila je jama v Avstriji, trenutni rekorder pa je jama Voronja v Abhaziji z globino - minus 1.710 m. Kaninski in Rombonski podi Zahodno od doline Trente v Julijskih Alpah, tik ob italijansko - slovenski meji, se razprostira visokogorski masiv, njegovi vrhovi se dvigajo skoraj 2.600 m nad morjem. Obsežne uravnave, imenovane Kaninski in Rombonski podi, razbrazdane od tektonike in erozije, med vrhovi Rombona in Visokega Kanina so področja, ki so med raziskovalci podzemlja svetovno znana po gostoti jamskih vhodov, po zelo globokih jamah, do sedaj so štiri raziskane v globino preko 1.000 m. Vsako leto v ta divji svet romajo italijanske, francoske, španske, belgijske, ruske, ukrajinske, češke, slovaške in poljske jamarske ekspedicije, prihajajo iz dežel, ki predstavljajo svetovne jamarske velesile. Tu, na tem kotičku naše dežele se odvija tekma za nov svetovni globinski rekord. Globinski potencial masiva je preko 1.800 m. Čehi 2 Najgloblja jama Kaninsko - Rombonskih podov, najgloblja v Sloveniji, hkrati pa 12. na svetovni globinski lestvici je jama, imenovana ČEHI 2 z globino 1.380 m. Vhod so leta 1991 odkrili češki, pozneje pa so pobudo prevzeli italijanski jamarji, ki so do leta 1993 prodrli 1.370 m globoko in skoraj 4.000 m daleč v masiv Rombona. Pred dvema letoma so ukrajinski jamarji v štirinajst dni trajajoči ekspediciji odkrili nov splet rovov, ki jih je pripeljal na globino 1.380 m. Ekspedicija v Čehi 2 Poleti 2001 je v Jamarskem klubu Borovnica dozorela ideja, da v tej jami organiziramo nove raziskave, ki naj nas pripeljejo čim bliže rekordni znamki. Eden od razlogov za odločitev, zakaj ravno Čehi 2, je ta, da v tej jami in na takšni globini slovenski jamarji še niso delovali. Zahtevnost projekta tako po finančni kot logistični plati je botrovala temu, da je organizacijo ekspedicije kot vse-slovenski projekt prevzela Jamarska zveza Slovenije. Po izpeljanem kadrovskem razpisu in obsežnih kondicijskih pripravah je bila izmed 73 prijavljenih za moštvo ekspedicije izbrana močna ekipa 30 jamarjev iz večine slovenskih klubov. Moštvo bo, razdeljeno na sedem samostojnih ekip, delovalo na različnih odsekih jame. Tako široko zasnovane jamarske raziskave so v Sloveniji nazadnje potekale pred natanko 30 leti, ob odkrivanju Pološke jame pri Tolminu in bile leta 1972 kronane z jugoslovanskim globinskim rekordom - 704 m. Težavnost jame Čehi 2 nakazuje že tehnična oprema, potrebna, da dosežemo sedanje dno: 2.100 m statičnih vrvi, na okrog 170 pritrdiščih 250 vponk, ploščic in svedrovcev, na vhodu in v jami trije bazni tabori. Vhod v jamo je na višini preko 2000 m, na območju, kjer vsako zimo zapade nekaj metrov snega. Zaradi nevarnosti vdorov vode bo odprava potekala v treh fazah. V prvi fazi, ko bodo padle temperature pod ničlo, a pred močnejšimi snežnimi padavinami, bo postavljen bazni tabor pri vhodu in z vrvmi opremljene vertikale do globine 900 m. Tu bo druga baza, ki bo služila kot izhodišče za raziskave v prvih dveh kilometrih jame. Postavljena bo telefonska povezava med bazo na -900 m in površjem. V drugi fazi nameravamo bivati v jami neprekinjeno okrog 5 do 6 dni. Začetek bo predvidoma v soboto 24. novembra 2001 iz Bovca, povratek v dolino pa med 1. in 2. decembrom 2001. V primeru močnih snežnih padavin bomo pričetek ekspedicije prestavili za en teden. V tem času bomo na globini 1.300 m v zadnji tretjini znanih rovov postavili tretjo bazo kot izhodišče za raziskave zadnjih dveh kilometrov jame in potencialni prodor v globino. Tretja faza bo sledila po potencialnem odkritju nadaljevanja jame. Upamo na prodor globlje v masiv, hkrati pa bo ekipa jamarjev delovala na površju ob iskanju pričakovanega višjega vhoda v jamski sistem. Vse skupaj nas bo, upamo, pripeljalo bliže svetovnem globinskem rekordu. Tule si lahko ogledate še načrt in razpis za odpravo. Fotografije