JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE Izobraževalna služba Franjo Drole tel.: (05) 7001900 p.p. 2544 1109 LJUBLJANA POSTOPKI TOVARIŠKE POMOČI Jamarji s »tovariško pomočjo« razumemo pomoč tovarišu – soplezalcu v primeru izrednega dogodka, nesreče ali onemoglosti. Nudenje »tovariške pomoči« med jamarji je, če ne že nujno, pa zelo dobrodošlo, kajti prvi lahko pomagamo soplezalcu v primeru nesreče, ko le-ta ne more nadaljevati gibanja po jami. Največkrat jo uporabljamo tako, da soplezalca spustimo oz. dvignemo po vrvi, odstranimo z nevarnega območja in ga oskrbimo s priročnimi sredstvi. Običajno na akcijah nimamo s seboj dodatne vrvi, zato moramo soplezalca – poškodovanca spustiti po isti vrvi na kateri je tudi obvisel. Do soplezalca lahko pridemo na dva načina, odvisno od tega kje se nahajamo: priplezamo od spodaj navzgor, kar ponavadi ne predstavlja večjih težav; pri vzpenjanju izpnemo vsa vmesna sidrišča od dna brezna pa do soplezalca, da ga bomo lahko brez prepenjanj na sidriščih spustili na tla, se spustimo ali s prepenjanjem prižem navzdol ali s kolutno vrvno zavoro (najbolj primerna je zavora Petzel simple): vrvno zavoro obrnemo tako, da gledamo v tisto stran na kateri ima peresce za odpiranje zavore, nosilno, napeto vrv vstavimo samo med obe kolesi zavore (vrvi ne opletamo okoli koles) ter jo zapremo, vponko s katero vpenjamo zavoro v obroč z matico na pasu vpnemo na nosilno vrv in v uho zavore, svoj plezalni sedež vpnemo z vponko (obvezno mora biti jeklena ali iz titana) na nosilno vrv med zavoro in vponko s katero je zavora vpeta na nosilno vrv, ko se obesimo na vrv, nas zaustavi zavora zaradi kota, ki ga tvori glede na vrv, če se želimo spuščati, moramo prijeti za zgornji del zavore in jo potisniti proti smeri spuščanja. Bolj, ko jo pritisnemo, hitreje se premikamo po napeti vrvi. I. Snemanje soplezalca s t.i. protitežo se uporablja samo v primerih, ko je soplezalec obvisel na prižemah pri vzpenjanju. ko smo pri soplezalcu ga najprej zavarujemo tako, da svojo in njegovo kratko popkovino spnemo skupaj, svojo ročno prižemo prestavimo med soplezalčevo prsno in ročno prižemo in sicer tako visoko, da je njeno dno v isti višini kot dno vponke, ki je vpeta v ročno prižemo soplezalca, sedaj lahko skozi dno svoje in skozi vponko soplezalčeve ročne prižeme speljemo svojo daljšo popkovino z vponko na koncu, v svoji stopni zanki (pedalu) se dvignemo, spnemo svojo prsno prižemo in vponko na svoji daljši popkovini vpnemo v obroč z matico (hitro rinko) na soplezalčevem plezalnem sedežu, ko smo naredili vse navedeno, vpletemo vrv v soplezalčevo vrvno zavoro ter jo zavarujemo, potisnemo soplezalca navzgor ter z lastno težo razbremenimo njegovo težo, tako lahko izpnemo njegovo prsno prižemo, dvignemo se v stopni zanki, soplezalec obvisi v zavarovani vrvni zavori ter izpnemo dolgo popkovino iz njegovega obroča z matico, hkrati pa s pomočjo vponke povežemo svoj in soplezalčev obroč z matico (mojo in njegovo hitro rinko). To pomeni, da sedaj oba visiva v soplezalčevi vrvni zavori, ročni prižemi sta razbremenjeni in ju lahko izpnemo, ostane nam samo še previden spust s soplezalčevo vrvno zavoro na tla. II. Tovariška pomoč – snemanje soplezalca na hitrejši način Soplezalca, ki je obvisel na vrvi lahko rešimo tudi na preprostejši način, vendar pa pri njem potrebujemo nekaj več fizične moči: tudi v tem primeru najprej povežemo svojo in soplezalčevo kratko popkovino, s svojo ročno in prsno prižemo preidemo nad soplezalčevo prsno prižemo, vpnemo vponko v obroč z matico na svojem plezalnem sedežu, drugo vponko pa v obroč z matico na soplezalčevem plezalnem sedežu in ju vpnemo eno v drugo ter privijemo matici, dvignemo se nekoliko v stopni zanki (razbremenimo soplezalčevo prsno prižemo) in spnemo glavno vrv iz prsne prižeme soplezalca pod svojo prsno prižemo vpnemo kolutno vrvno zavoro v glavno vrv in jo zavarujemo, vzpnemo se v stopni zanki in spnemo še svojo prsno prižemo ter se spustimo tako, da oba s soplezalcem obvisiva v vrvni zavori, spnemo svojo in soplezalčevo ročno prižemo in se počasi spustimo s soplezalčevo vrvno zavoro na dno brezna. V nekaterih primerih si s to tehniko ne moremo kaj dosti pomagati, saj moramo poškodovanca dvigniti in ne spustiti. III. Dviganje soplezalca s pomočjo sistema dvojnega škripčevja (Bernard) na vrv s katero bomo dvigovali (v nadaljevanju vlečna vrv) postavimo škripec in vanj vpnemo ovalno vponko z matico, na prosti konec vrvi vpnemo prižemo tako, da je obremenjena na tlak in jo povežemo z vponko na škripec, škripec vpnemo v trojno sidrišče tako, da vpnemo vponko oval z matico preko druge vponke na škripcu (med ušesi škripca) na eni strani in v trojno sidrišče na steni na drugi strani, na obremenjenem koncu vrvi izdelamo premično sidrišče iz prižeme in škripca, ki je z vponko vpet na prižemo, skozi škripec speljemo prosti konec vlečne vrvi. Če želimo, da se nam bo premično sidrišče samo pomikalo v brezno, ga obtežimo z nekaj vponkami, na tak način bomo dvigovali samo eno tretjino teže bremena. Seveda pa morajo biti vsi, ki so navzoči pri dvigovanju varovani. IV. Dvigovanje, ko imamo dovolj vrvi v trojno sidrišče na vrhu brezna vpnemo škripec (priporočjo se veliki), skozi pa speljemo vrv, ki mora imeti vsaj dvojno dolžino globine brezna, 5m pred koncem vrvi napravimo osmico in v njo vpnemo vponko z matico, na prosti konec vrvi (cca 2m) naredimo bičev vozel in v katerega vpnemo vponko (to bomo kasneje vpeli v svoj pas) na prostem koncu odmerimo 1,3m in izdelamo osmico, ki jo vpnemo v prvo vponko (tako da dobimo neskončno zanko) na samem koncu vrvi vpletemo osmico v obroč z matico (hitra rinka) v pas soplezalca, v svoj pas vpnemo vponko ki je vpeta v bičev vozel, drugi konec vrvi ki prosto izhaja iz škripca na vrhu brezna pa vpnemo v svoje prižeme soplezalca nekoliko dvignemo in si ga naložimo na hrbet, ko plezamo po vrvi, s pomočjo svoje teže dvigujemo soplezalca. 17.03.2003 Marinšek Janko Nazaj