Jamarske novice Čehi 2 V ponedeljek, 4. marca 2002 smo Stražar, Kelnarič, Žugelj in Merela malo pred 13 uro še zadnjič poskusili z našim kombijem prevoziti leden klanec pred parkiriščem v Krnici, pa nam ni uspelo. Avto smo pustili malo niže in ob 13.00 štartali v hrib. Že po gozdu smo hodili po mehkem snegu, tako da so gamaše obvezne. V spodnjem delu poti pod steno je bila hoja izredno tezavna, ker je bil sneg mehak in smo na nekaterih mestih gazili do j... . Kelnarič, ki obvlada turne smuče se nam je nasmehnil, nataknil smuči in jo veselo po vrhu snega odmahal do baze. Tako si je pridobil dobre pol ure prednosti. Mi smo v bazo prišli okoli 16.30. Pojedli smo juho in okrog 17.30 smo že štartali v jamo. Na - 400m smo pobrali cca. 5 kg karbida in jo mahnili na - 900m. Tja smo prišli okoli 21.00. Dokaj sveži smo se odločili, da jo potegnemo še do -1200m, kjer bomo prespali. Okoli 22.00 smo odšli proti taboru na -1200m. Na začetku prvega brezna pod -900m si je Žugelj spahnil ramo. K sreči je bilo to na vrhu pritrdišča, nad katerim je čakal Kelnarič, ki mu je potem s ˝strokovnim˝ prijemom (upri se z nogo in vleci z roko kolkor mores - po beseda Žuglja) ramo naravnal. Mal smo že studirali, če bi se vrnili na -900m, pa Žugelj pravi, da ni problem in da bo šlo. Počasi smo napredovali proti -1200m. Vmes smo imeli še mal nesreče z transportko v kateri je bila kamera, fotoaparat in luč, vse razen luči pa je k sreči preživelo padec kaksnih 15 metrov. Okoli 0.30 v torek smo prišli do bivaka -1200m, nekaj malega pojedli in odšli počivat. Zmenili smo se, da če bo Žugelj ok, nas počaka v taboru, mi pa gremo naprej. Vstali smo ob 8.30 in se po premisleku (Žugelj je rekel, da ne ve, kako bo lahko plezal) odločili, da se vsi vrnemo na -900m. Okoli 9.30 smo odšli proti -900m. Na poti je na žalost zadela vročina še Kelnariča tako, da se je naš kripelj bataljon ob 14.00 privlekel do baznega tabora na -900m. Po kosilu smo odšli počivat, misleč, da bomo vstali okoli 23.00 in nato odšli ven (računali smo, da bomo v takem stanju za pot rabili 15 ur). No, počitek se je zavlekel do 4.30 v sredo in okoli 5. 30 smo spočiti odšli ven. Na srečo je Sandi prebolel vročino, tako da je lahko nesel svojo transportko. Iz jame smo prišli ob 14.00. Zunaj nas je pričakal leden dež. V bazi smo se preoblekli, pojedli juho in odsli v dolino. Sando se spet nasmehne, natakne smuči in puf v dolino. Jaz sem so po hribu malo pomagal z goretex hlačami in se del poti kar po zadnji peljal v dolino. V spodnjem delu je deževalo, tako da smo v dolino prišli vsi mokri. Malo razočarani in obenem veseli, da ni bilo hujšega smo se čez Predel odpeljali domov. Namigi za naslednjo ekipo: cepin , dereze, palice (obvezno), grelna naprava v jami (super zadeva), turne smuči (če obladaš-super), Vse cunje v nahrbtniku v vrečki (se zdi samoumevno, pa žal ni tako). Srečno naslednji ekipi in upam, da bo imela več sreče kot smo jo imeli mi. PS: Jama je bila glede na zunenje vremenske razmere presenetljivo suha. Maks Merela