Jamarska zveza Slovenije - JZS

(Po raznih virih zbral, prepisal in deloma dopolnil A. Lajovic)

- abrazija = erozija s pomočjo plavja, predvsem peska in proda. V profilu » ključavnice » je zgornji, okrogli do elipsasti del izdolbla čista voda, spodnji, debrski, pa je abrazijski.

- abri = poljama, spodmol ( fr. ). Skalni previs, ki ga je človek lahko izkoriščal za zavetje.

- abzajl = spust po vrvi ( ger. ).

- acetilen = nenasičen ogljikovodik ( C2H2 ), čist slabo eteričen, nečist ostrega, grobega vonja. Pod višjim tlakom je eksploziven. Nastaja iz kalcijevega karbida, na katerega deluje voda. Pri gorenju s kisikom daje vroč in svetel plamen, ki ga lahko uporabljamo tudi za varjenje. V kemijski tehniki je osnovna spojina za proizvodnjo važnih proizvodov.

- acetilenka = glej karbidovka, karbitka.

- Acta carsologica = osrednja svetovna znanstvena krasoslovna revija. Izdaja jo IZRK v Postojni.

- aeracijska cona = stalno suha cona. Padavinska voda vertikalno prenika in se zbira v manjše curke, ki se pretakajo po razpokah in manjših kanalih.

- aerosol = v zraku lebdeče kapljice npr. vode. Nevaren v vertikalah, kjer tečejo slapovi. Nevarnost utopitve.

- agresivna voda = voda s prebitkom ogljikove kisline ( H2CO3 ), kar raztaplja apnenec. Voda vsebuje poleg ogljikove še druge nevezane kisline -  humozno, dušično in druge. To je voda, ki je še sposobna korodirati.

- agresivnost vode = je lastnost vode, da poleg fizičnih učinkov na okolico deluje tudi kemično.

- ajdovska jama = ljudsko poimenovanje jam, v katetrih so bili najdeni ostanki starejše poselitve.

- ajmar, ajmer = vedro ( ger. ).

- ajzenpon = železnica ( ger.). Je tudi interni naziv znamenitega ljubljanskega jamarskega ferajna oziroma kluba.

- ak = lesen drog z okovano konico in kavljem. Uporabljal se je pri plavljenju lesa, danes pa na barkah.

- aki = reševalni čoln. S pomožnim kolesom se lahko uporablja tudi v jamah, ki imajo utrjene poti.

- akumulacija = gradivo, ki je napolnilo jamo ali neko votlino. V jamah zbiranje, kopičenje, nasipavanje kamninskega gradiva, ki ga opravlja voda.

- akumulator = namenjen shranjevanju električne energije. V jamarstvu se uporablja kot vir elektrike za razsvetljavo, vrtanje itd.

- aktivna jama = jama s podzemeljskim vodnim tokom.

- Aljančič, Marko = biolog in jamar ( 1933 – 2007 ). Ustanovitelj jamskega laboratorija Tular v Kranju. Dolgoletni urednik revije Naše jame.

- alogena reka = reka, ki priteka na kraško površje ali v podzemlje z nekraškega sveta.

- alogena voda = voda, ki priteka na kraško površje ali v podzemlje z nekraškega sveta.

- alohton = oznaka za gradivo ali sedimente, ki so bili od nekod prinešeni na sedanje mesto.

- Alpidi = med alpskim gubanjem nastali terciarni nagubani zemeljski gorski sistemi ( Alpe, Karpati, Apenini, Pireneji, Himalaja, Atlas, Kordiljeri )

- Altamira = znamenita jama z jamskimi slikarijami.

- alu-folija = zelo tanka aluminijasta ponjava, ki služi za zaščito pred vlago in mrazom v primeru nesreč. Hranimo jo pod amortizacijskim vložkom  v čeladi.

- aluvij = naplavina tekoče vode. Tudi starejši izraz za holocen kot kronološko enoto.

- amonal = NH4NO3. Umetno gnojilo, z raznimi dodatki pa priljubljeno razstrelivo.

- amphibia = znanstveno ime za dvoživke ( gr. ).

- amortizacijski vložek = namenjen je omilitvi posledic padca npr. kamna ali česa drugega na čelado. Napravljen je iz trakov, stiropora itd.

- anastomoza = mreža vdolbin in zajed  na stropu podzemeljske jame.

- Anđelić, Jurij – Yeti = rud. teh; znameniti ljubljanski jamar.

- anemolit = kapnik, ki raste v smeri stalnega zračnega toka – vetra.

- anoftalmi = so naši najznačilnejši podzemeljski hrošči ( Anophthalmus ). Zrastejo do enega centimetra in imajo močne čeljusti.

- anorak = tip vetrovke ( Eskimi ).

- anthron = jama ( gr. ). Tudi naziv za slovensko firmo, ki izdeluje jamarsko pa tudi drugo opremo. Ustanovil ga je Jošt Lorbek.

- Anthron = naziv prvega slovenskega, izjemno uspešnega jamarskega društva v Postojni. Ustanovljeno je bilo leta 1888 in je delovalo dvajset let. Bilo je eno prvih jamarskih društev v svetovnem merilu in verjetno najuspešnejše jamarsko društvo v svojem času.

- antiklinala = pozitivno nagubana oblika ( gr. ). V jedru so najstarejše plasti; izbočnina.

- antropospeleologija = veda, ki proučuje povezavo človeka z jamami. V ožjem pomenu veda o jamskem človeku.

- apnenec = Zelo razširjena k zakrasevanju podvržena kamenina. Je kemični ali organogeni sediment, sestavljen pretežno iz kalcijevega karbonata ( Ca CO3 ) in primesi, običajno še iz

magnezijevega karbonata ( Mg CO3 ). Navadno je to jedrnata kamenina s školjkastim lomom.

Čist je bel, zaradi primesi pa različnih barv. Izpostavljen je učinkovanju onesnažene ali čiste vode in zraka. Zaradi topljivosti nastanejo kraški pojavi. Pri večjih temperaturah in pritiskih se kamnina spremeni v marmor. Glede na starost je apnenec paleozojski, mezozojski ali terciarni glede na fosile v njem npr. belerofonski, rudistni, numulitni itd., glede na nahajališča pa npr. nabrežinski, hotaveljski itd. Lapor je apnenec z več glinenimi primesmi.

- apnenčast = zgrajen oziroma sestavljen iz apnenca.

- Arabika = gorovje nad Črnim morjem, kjer so trenutne najglobje znane jame na svetu ( Voronja, Verjovkina ).

- aragonit = kristalna oblika kalcijevega karbonata ( Ca CO3 ). Kristalizira s sorodnimi minerali- viteritom, stroncijanitom, ceruzitom v rombičnem sistemu. Kristali so običajno trojčki, nahajamo pa ga tudi v neurejenih skupkih, v paličastih, žarkastih ali vlaknatih agregatih. Je bel, brezbarven ali obarvan, steklastega sijaja. V jamah je aragonit  najpogosteje v obliki ježkov. Služi kot pokazatelj paleoklimatskih razmer, ker običajno nastaja pri višjih temperaturah kot kalcit. Izloča se pod posebnimi pogoji iz hladnih raztopin.

- armafleks = izolacijska podlaga npr. za spalno vrečo.

- armič = okrajšava za armafleks. Jamarski žargon.

- ARSO = Agencija Republike Slovenije za okolje. Zgodovina.

- artefakt = kos prazgodovinskega orodja izdelan iz kamna ali kosti. Orodje prazgodovinskega človeka v jamskih ali primernih sedimentih.

- arteški studenec = voda priteka iz podzemlja pod tlakom. Na krasu kar pogost pojav. ( Cegenca pri Dvoru ob Krki ).

- ašovčič  = jeklena zložljiva vojaška lopatka ( tur. ); dediščina rajnke JNA ( Jugoslovanske narodne armije ). Prav pride pri zemeljskih delih v podzemlju.

- augenmas = približna izmera, izmera na oko ( ger. ).

- avtohton = na mestu nastal, nastajajoč. V jamah nastajajo npr. sige, grušč, podori zaradi podiranja stropa ipd.

- avtonomna potapljaška oprema = potapljaška oprema, kjer potapljač ni več po cevi za dovajanje zraka povezan s površjem. Komprimiran zrak nosi s seboj v visokotlačni posodi ( jeklenki ).

- azimut = smer vizure; koordinata telesa v koordinatni mreži horizonta ( arab. ); lok horizonta ali kot v zenitu med meridianom opazovalca in vertikalo nebesnega telesa.

   - pravi a. Je kot med meridianom in smerjo k predmetu.

   - magnetni a. Je kot med magnetnim meridianom in smerjo k predmetu.

   - kompasni a. Je smer k predmetu določena z merjenjem na kompasni številčnici.

- bajalica, bajanica = je rogovila z bližnjega grma. Z njo si bajaličarji pomagajo pri iskanju anomalij v zemeljskem površju. Z njeno pomočjo iščejo rudna telesa, podzemeljsko vodo, jame itd.

Nekateri v ta namen uporabljajo dve kovinski palici v obliki črke L

- bajaličar = vsak, ki je sposoben s pomočjo bajalice iskati npr. podzemno vodo.

- bajaličarstvo = po svetu zelo razširjena metoda za iskanje česarkoli, tudi podzemnih vodnih tokov in jam.

- bakla = nekoč so jo uporabljali kot razsvetljavo pri obiskih jam. Bakle so rade precej sajile, zato so nekatere jame zaradi njihove uporabe precej počrnele.

- bakterije = gljive cepljivke, večinoma enocelični mikroskopsko majhni organizmi.. Razmnožujejo se z delitvijo, živijo na aeroben ali anaeroben način. Povzročajo vretje, gnitje in razne bolezni. Sposobne so vezati dušik, sintetizirati nitrite in nitrate, železne izločajo železov hidroksid, žveplaste iz žveplenega oksida izločajo žveplo. Nekatere so pomembne v zdravstvu, nekatere so pomembne, ker povzročajo vrenje. Echerichia coli je simbiont, ki živi v človeškem debelem črevesu. Razširjene so povsod – v zraku in vodi.

- bakteriofagi = Zelo razširjeni organizmi podobni virusom, ki razkrajajo bakterije. Odkriti so bili okoli leta 1916. Njihova velikost se giblje med 1 – 100 nm in so različnih oblik. Posamezne vrste so specifične za določene vrste ali skupine bakterij. Razširjeni so v vodah, mnogo jih je v črevesju sesalcev, lahko se razmnožujejo.

- baldahin = sigasto okrasje, ki spominja na baldahin.

- balvan = velika skalna gmota.

- Bar, Franci = znan jamski fotograf ( 1901 – 1988 ). Avtor številnih odličnih fotografij podzemlja, tudi v stereo tehniki.

- barit = barijev sulfat ( ruda ), BaSO4. Slovensko ime je težec.

- barvanje = raziskovanje podzemeljskih vodnih tokov in zvez; raziskovalna metoda, novejši izraz je sledenje. V požiralnik oz. ponikalnico se vržejo barvila ali druge snovi, nato se opazuje in čaka na izvirih, da se znova pojavijo na površju.

- barva temperatura = barvna temperatura svetlobe. Sončna svetloba ima barvno temperaturo 5600 st. K, ker jo žarči sončeva površina navedene temperature. Volframova žarilna nitka v žarnici ima temperaturo okrog 2800 st. K in seva temu primerno bolj rdečo svetlobo. Nebo seva bolj modro svetlobo in pravimo, da ima višjo barvno temperaturo.

- baterija ( električna ) = navadno se uporablja za razsvetljavo. Bat = netopir ( angl. ), battery je več netopirjev na kupu, baterija pa je več nrp. galvanskih ali akumulatorskih členov vezanih v celoto. Navadno so vezani zaporedno, da se doseže primerna napetost.

- baterijska svetilka = bolj ali manj zgodovina. Izvor elektrike so bili navadno galvanski členi, žarnice pa so imele žarilno nitko.

- BC4 = zgornji vhod v skozenc BC4 – Mala Boka ( 11 875, - 1319 ) na Kaninu.

- Belar, Albin = naravoslovec in seizmolog ( 1864 – 1939 ). Avtor prve vprašalne pole Društva za raziskavanje podzemskih jam in katastra jam. Tragična življenjska usoda.

- Benko, Igor = računalničar; znan ajdovski jamar, nekdanji vodja JRS, sedaj pa tretji mandat predsednik JZS.

- bičev vozel = tip vozla.

- bifurkacija = viličenje ( lat. ); nizko razvodje, kjer se lahko voda iz enega rečnega sistema preliva v drugega ali raztekanje voda v dva jamska rokava ali v dvoje ali več porečij.

- biocenoza  = življenjska združba( gr. ), združba živalskih in rastlinskih vrst v kakem biotopu, posamezni členi so med seboj povezani v dinamičnem ekološkem ravnotežju.

- biologija = znanost o živem ( gr. ), naravoslovna veda, ki se ukvarja z živimi bitji ter proučuje dogajanja in zakonitosti življenja v vseh njegovih oblikah.

- biološko samoočiščenje = aerobna razgradnja organskih substanc v odpadnih vodah ali v naravnem okolju ob pomoči mikrobov in kisika. Tako samoočiščenje z odplakami onesnaženih voda je možno samo pri velikih razredčitvah odpadnih voda in v vodah, kjer še vlada naravno ravotežje. Pri pomanjkanju kisika se pojavi ( anaerobno ) gnitje, ki povzroča propadanje organizmov in smrad.

- biotop = življensko okolje z vsemi svojimi značilnostmi: lego, tlemi, klimo itd.

- bivak = prostor za prenočevanje in počitek.

- bivakiranje = življenje v naravi ob preprostih sredstvih; izdatnejše počivanje v jami.

- blato = zemlja, ilovica ali glina pomešana z vodo.

- blejač = v jamarskem žargonu mali plinski gorilec za gretje hrane v podzemlju.

- bobovec = bolj ali manj zaobljene konkrecije, delci železovih ali drugih spojin, ki leže na površju ali v razpokah in so povezane z glino. Ponekod so jih v srednjem in starem veku odkopavali in iz njih pridelovali rudo. Fe ( HCO3 ) 2 ( Viševnik, Bohinj ).

- bočna erozija = oblika rečne in ledeniške erozije, ko reka ali ledenik delujeta na desno ali levo stran.

- bogaz = kraški jarek ( tur. ).

- Bohinec, Valter = geograf ( 1898 – 1984 ). Predsednik DZRJ od 1953 do 1962 in potem JKLM do leta 1967. Avtor prve monografije o kaki jami pri nas ( Županova jama, leta 1927 ).

- Boka = rečica, ki priteče iz istoimenske vodne jame izpod Kanina. Po kratkem površinskem toku pada v dolino Soče v 106 metrov visokem slapu. Ob visokih vodah je to mogočen slap vreden ogleda. ( Jama Boka: 1425, -35, + 50 ).

- box, boks = škatla iz različnih materialov in različnih velikosti za transport občutljivih npr. inštrumentov itd.

- boksit = usedlina, sestavljena v pretežni meri iz aluminijevih hidroksidov. Ta aluminijeva ruda je rezultat preperevanja apnenca v vlažni tropski ali subtropski klimi. Vsebuje do 60 % aluminijevega, do 20 % železovega in do 10 % Si oksida, ostalo so razni elementi v manjših količinah, pretežno kot oksidi.

- Bonatti, Walter = italijanski alpinist ( 1930 – 2011 ); lastnik firme, ki izdeluje predvsem alpinistično, pa tudi opremo, uporabno v jamarstvu.

- Borko, Špela = biologinja in vrhunska jamarka.

- Bračič, Rajko = rudar ( 1964 – 2013 ). Zagret jamar in jamarski reševalec; v času svoje smrti je bil vodja JRS.

.- Bratos, Claudio = tržaški jamar, tesni sodelavec Stojana Sancina pri odkrivanju in raziskovanju mnogih jam na obeh straneh meje.

- breča = sprijeti kosi raznih kamnin.

- Brenčič, Mihael = geolog, profesor; ukvarja se predvsem s podzemeljskimi vodami. Nekdanji predsednik JKŽ.

- brener = gorilec ( ger. ). Važen, navadno keramičen del karbitke.

- brenerpuc = čistilec za gorilec oziroma brener ( ger. ) pri karbitki. Navadno so bile to zelo tanke žičke.

- brezno = votlina s strmimi, prepadnimi stenami, bolj globoka kot široka, ki se ji ne vidi dna - » brez dna«. Votline v podzemlju rastejo navzdol in navzgor, prečkajo in povezujejo jamska nadstropja. Brezen je več kot jam. Po obliki so sestavljena, špranjasta, lijkasta, vodnjakasta, zvonasta itd.

Čiste vertikale redko presegajo 200 metrov. Brezno na Levpah na Banjški planoti je npr. globoko 250 m, El Sotano v Mehiki 410 m, Vrtiglavica na Kaninu pa 643 m itd.

Globja so stopnjasta brezna: Labodnica pri Trebčah ( takoj za mejo, že v Italiji ), nekdaj najglobja jama na svetu, je globoka 329 m. V Sloveniji je Brezno pri gamsovi glavici, ki je bilo kar nekaj let najglobja jama v Jugoslaviji, globoko 817 m, Čehi 2 na Rombonu pa 1505m. To je trenutno najbolj globoka jama v Sloveniji.

Glede na vodno funkcijo imamo: povirno brezno, ponorno brezno, če vanj teče npr. potok, in vodokazno brezno, če v njem stoji voda, ki niha skladno z gladino kraške vode.

- Brezno pri gamsovi glavici =  Fužinarske planine, Bohinj. Kar nekaj časa  jama z največjo višinsko razliko med najvišjo in najnižjo točko v nekdanji Jugi ( 6000, - 774, + 43 ).

- Brezno pri Leški planini = najglobje brezno na Jelovici ( 4019, - 536 ).

- brezstropa jama = zaradi erozije in korozije ( zniževanja površja ) je jama ostala brez stropa.

- brlog = navadno je to skalna duplina, kjer si živali uredijo domovanje.

- Brodar, Srečko = naravoslovec, akademik ( 1893 – 1987 ). Znan predvsem po izkopavanjih v Potočki zijalki.

- brojnica = podmorski kraški izvir. Na Jadranu jih je obilo; sinonim: vrulja, vruja.

- bruhalnik = občasen kraški izvir, deluje le po močnih padavinah.

- brzice = del vodnega toka z velikim padcem, veliko hitrostjo vodnega toka in majhno globino.

- busola = tip kompasa, ki se uporablja v topografiji.

- campagnola = kmetica ( it. ), pa tudi naziv simpatičnega Fiatovega avtomobila s štirikolesnim pogonom za vožnjo po brezpotjih.

- Cassin, Riccardo = sloviti italijanski alpinist ( 1909 – 2009 ); bil je lastnik firme, ki je izdelovala alpinistično in jamarsko opremo. Prve pasove, ki so bili uporabni tudi v jamariji, so izdelali okoli leta 1974. Firma se sedaj imenuje Camp.

- cement = pogosto vezivo v konglomeratih.

- cenotes = vodokazna brezna ( Yucatan ).

- cepin = podoben krampu, le precej lažji. Prav tako ima obliko črke T, lesen ali plastičen ročaj, ter okel in lopatko za vsekavanje stopinj v led ali sneg. Z njim si pomagamo pri hoji ali plezariji po težko prehodnem terenu.

- cerada = ponjava ( it.? )

- Cerar, Ivan = gozdar in prvi raziskovalec Križne jame ( 1789 – 1849 ).

- Cerkniško jezero = naše največje jezero ( 15 km2 ), ki navadno enkrat letno presahne. Tedaj tam zraste trava, tako da lahko kmetje pasejo živino, kosijo itd., ob visoki vodi pa lovijo ribe. To se je ljudem že od nekdaj zdelo sila imenitno in tako Cerkniško jezero že stoletja privablja naravoslovce in vse, ki jih zanimajo razne redkosti. Sicer pa jezero ni posebno globoko. Izjema so ponori, kjer se ob suši lahko spustimo nekaj metrov v globino. Valvasorju je opis Cerkniškega jezera skupaj z opisom litja tankostenskih kipov po njegovem postopku, prinesel članstvo v Royal Society v Londonu.

- Chimborazo =  stratovulkan. Je najvišja gora Ekvadorja ( 6267 m ).

- cisterna = pogosto betonski rezervoar pitne vode, ki se običajno zbira z bližnjih streh.

- ciza = voziček z dvema kolesoma na eni osi in ročajem. Uporabljal se je za transport opreme do jam. Upodobljen je na starejših jamarskih fotografijah.

- coleoptera = znanstveni naziv za hrošče ( gr. ).

- cona sanitarnega varstva = pred škodljivimi snovmi zavarovano območje, kjer ni izpostavljenosti vplivom industrijskega ali drugega onesnaževanja.

- Copeland, Fanny = Glej: Miss Copeland.

- croll = prižema podobna dreslerju, le mnogo mlajša. Proizvajalec je isti – Petzl.

- crustacea = znanstveni naziv za rake. V podzemlju jih živi kar nekaj vrst.

- curek = navadno manjša količina vode, ki priteka npr. s stropa jame.

- cvek = žebelj ( ger. ).

- Cvijić, Jovan = znamenit srbski geograf ( 1865 – 1927 ).

- Cvijićeve hidrografske cone: I. Suha cona nima površinskih voda. V podzemlju je zaslediti vodo le ob večjem deževju. II. Prehodna cona; v podzemlju se voda pretaka ponekod tudi v večjih podzemeljskih tokovih. Kjer se cona dotika površja, se pojavljajo občasni izviri. Tu so možni ascendentni tokovi, ki se pojavljajo v kraških depresijah v času visokega vodnega stanja. III. Stalno poplavljena cona; voda te cone se ne pojavlja na površju tako kot voda predhodnih con. Največji del vode odteka proti neprepustni podlagi. Tu se pojavljajo ascendentni tokovi na poljih in v globokih depresijah.

- C-vponka = v obliki črke X zažagan člen verige, ki omogoča spoj z enako obdelanim verižnim členom. C-vponke so na obeh koncih jamarskih lestvic in omogočajo njihovo enostavno in varno spenjanje.

- Čadež - Novak, Nada = hidrogeologinja in jamarka ( 1920 – 2009 ). Spiritus agens Jamarske sekcije PD Železničar.

- Čeč, Luka = znamenit postojnski jamski vodnik ( 1785 – 1836 ).

- Čehi 2 = trenutno najglobja jama v Sloveniji ( 5536, -1505 ).

- Čekada, Miha = fizik; dolgoletni vodja Katastra JZS in nekdanji predsednik JKŽ.

- čelada = pokrivalo, ki ščiti glavo pred udarci. Izdelana je iz kovinske, plastične ali drugačne tvarine. Ima lupino, amortizacijski vložek in pritrdilni Y trak pod brado. Čelada lahko nosi čelno glavno ali pomožno svetilko. Navadno ima še prezračevalne odprtine.

- čelka = glej čelna svetilka. Jamarski sleng.

- čelna svetilka = jamarska ali alpinistična svetilka, nameščena na čelu ali pritrjena na čelado.

- čepica =  pokrivalo za toplotno zaščito glave pred mrazom.

- Černelsko brezno = ena od jam v Rombonskem spletu.

- črv = žival z mehkim, valjastim telesom brez okončin, ki se premika s plazenjem.

- češka jebica = zatič, narejen iz statične vrvi – z enim ali več vozli.

- čimboraso = oznaka za veliko sigasto kopo na starejših načrtih jam. Glej: chimborazo

- član = pripadnik jamarske organizacije z opravljenim jamarskim izpitom.

- člen; galvanski, akumulatorski = osnovna celica baterij oziroma akumulatorjev.

- človeška ribica = močeril. Glej: proteus.

- čoln, jamarski = v zadnjem času so to večinoma napihljivi čolni, nekoč pa so imeli vse mogoče oblike in bili izdelani iz najrazličnejših materialov. Najpogostejše so bile lesene t. i. » truge ».

- črni proteus = črni močeril. Prvi znani primerki so iz izvira Dobličice ( Bela Krajina ). Našel jih je Andrej Mihevc ob črpalnem poizkusu.

- črvičaste tvorbe = pretežno ilovnate proge, lise in pege ter druge razkrojene oblike, podobne črvičastim ekskrementom, na jamskih stenah. Po obliki vzorca se delijo na pasaste, leopardaste, tigraste itd. Nastanek teh tvorb še ni povsem pojasnjen.

- čurka = v jamarskem žargonu ne prav globoka, nezanimiva jama.

- dabar = bober ( sh. )

- Davorjevo brezno = nenavadna jama na robu Brkinov ( 5887, - 304 ).

- deber = soteska

- DED tehnika = žimarjenje; način plezanja po vrvi.

- dehidrirana hrana = gre za hrano, ki ji je odvzeta voda. Tako zavzame manj prostora in je lažja.

- dekalcifikacija = odstranjevanje, izpiranje kalcija, pri čemer se zunanja oblika gmote ne spremeni. Običajno gre za odplavljanje kalcija iz prsti ali predmeta.

- delana škavna = je meter ali več široka odprta škavna, ki so jo zaprli, da bi držala vodo za napajanje drobnice ( ovac ).

- denivelacija = višinska razlika med doseženo najvišjo in najnižjo točko v jami.

- denudacija = razgaljenje, površinsko odnašanje ali premikanje preperelega gradiva, pojavlja se kot delovanje vode in vetra. K tem pojavom štejemo še erozijo, kraške pojave, usade, plazove itd.

- denudacijski sistemi = so avtogeni, alogeni in mešani. Avtogeni ( avtohtoni ) sistem je v krasu in se napaja le iz prenikajoče padavinske vode. Alogeni ( alohtoni ) sistem se napaja točkasto iz površinskih voda in z bližnjih nekraških ozemelj. Mešani sistemi so najpogostejši.

- deponija odpadkov = odlagališče odpadkov.

- dereze = kovinski pripomoček za gibanje po ledu ali zelo strmih travnikih in pobočjih. Avčinke se imenujejo po svojem izumitelju prof. Avčinu. Povezava med dvema deloma – petnim in prstnim, je v tem primeru jeklena vzmet, ki pa se je rada zlomila.

- desander = kolutna vrvna zavora. Poslovenjeno iz francoščine. Originalno:  descandeur, kar bi bilo po slovensko recimo spuščalnik ali spuščalo.

- detritus = drobni ostanki mrtvih rastlin in živali, ki se zbirajo v tleh in so hrana mnogih živali ( lat. ) V geologiji drobir kamenine, ki je nastal zaradi mehanskega razpadanja.

- devon = po angleški grofiji Devon. Je del paleozoika oz. starega zemeljskega veka, v katerem je bil po nastanku Kaledonidov v severozahodni Evropi, razširjen severnoatlantski kontinent. V Aziji je bil v tem času kontinent Angara, na južni polobli pa Gondvana. Pri nas imamo devonske sedimente v okolici Jezerskega

- dežemer = priprava za merjenje količine padavin na kakem kraju. Radarski dežemer meri na večjem območju.

- deževnik = nanj v jami redko naletimo.

- diaklaza = razpoka, ki seka več skladov kamnine, ki pa ob njej niso premaknjeni.

- Di Batista, Metod = gradbenik; znan ljubljanski jamar.

- Di Batista, Matic = vrhunski jamar in alpinist, predsednik DZRJL; Metodov sin.

- Die Ehre dess Hertzogthums Crain = je originalni naslov Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, izdane leta 1689. V njej so prvi zapisani podatki o jamah v naši deželi, pa tudi drugod. V Slavi je bil objavljen prvi načrt kake jame pri nas ( Podpeška jama v Dobrepolju ), nekoliko idealiziran bakrorez notranjosti kake jame ( Črna jama v spletu Postojnske jame ) itd. Valvasor omenja okoli 50 jam; skoraj vse je tudi sam obiskal.

- Die Grotten in Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas = ena od temeljnih knjig speleologije. Napisal jo je Adolph Schmidel leta 1854, meril in načrte risal pa Ivan Rudolf. V bistvu gre za stranski proizvod gradnje Južne železnice.

- dihalka = v obliki črke U zavita plastična cev, ki potapljačem omogoča dihanje med plavanjem s trebuhom navzdol po površju.

- dihalnik = ozka odprtina, ustje brezna ali drugo mesto, iz katerega piha pozimi topel zrak iz kraškega podzemlja. Opazujemo ga kot kopno mesto v snežni odeji.

- diluvij = vesoljni potop ( lat. ); zastarel izraz za pleistocen.

- dim = priročno sredstvo za iskanje nadaljevanja jame. Nekoč se je po jamah na veliko kadilo – cigarete namreč. Tako smo našli tudi prehod v zgornje dele Pološke jame ( 12. sept. 1970 ).

- dimenzija = razsežnost npr. jame.

- dimnica = jama z meglo ob vhodu. Megla nastaja ob določenih vremenskih okoliščinah zaradi mešanja hladnejšega zunanjega in toplejšega jamskega zraka.

- Dimnice = zanimiva turistična jama v Matarskem podolju ( 6020, - 134 ).

- dimnik = glej kamin; rov v jamskem stropu, ki ima zvezo s površjem.

- dinamična jama = jama, ki je vse leto dobro prezračevana. Ima navadno dva vhoda v neenaki višini, kar omogoča prepih vse leto.

- dinamik = je gibka vrv z velikim raztezkom ob obremenitvi. ( ob porušitvi 40% ). Namenjena je varovanju pri plezariji in pri uporabi jamarskih lestvic. Elastičnost vrvi je namenjena ublažitvi posledic eventuelnega padca.

- Disto = tip laserskega daljinomera.

- divja deponija = neurejeno in nedovoljeno odlaganje odpadkov.

- Divjak = jamarska okrajšava za Divje jezero pri Idriji.

- Divje babe = Zgornja in Spodnja jama pod Šebreljami; obe sta dolgi po okoli 40 metrov. Tam je bila najdena koščena piščal, stara okoli 40 000 let.

- Divje jezero = trenutno preplavano do globine 160 metrov. V njem je bilo že več nesreč s tragičnim koncem ( 416, - 160 ).

- DJP Proteus = Društvo jamskih potapljačev Proteus, Ljubljana. Ustanovljeno leta 1978 kot vseslovensko društvo, ki se je posvetilo raziskovanju sifonov. Relativno uspešno. Že dolga leta ne deluje več.

- dleto = jekleno orodje, pretežno namenjeno izdelavi utorov v kamnini.

- dno = najnižja dosežena točka v jami.

- dol = ljudsko poimenovanje na dinarskem krasu za različne, zlasti podolgovate vdolbine v površju.

- DOAV = pomembno društvo v Trstu, ki je imelo tudi jamarsko sekcijo ( okoli leta 1870 ). To je ena prvih jamarskih skupin v svetovnem merilu.

- dolek = plitva, nekaj metrov globoka odprta dolina, navadno v smeri največje strmine v pobočju; pogosta na dolomitu.

- dolina = ljudski izraz za vrtačo.

- dolomit = grintavec. Razširjena kamnina, kemična in manj organogena usedlina. Sestavljena iz mešanice kalcijevega in magnezijevega karbonata. Ime ima po francoskemu kemiku Deodat-u Dolomie-u ( 1750 – 1801 ). zaradi krušljivosti ga ponekod imenujejo tudi grintovec. Dolomit je v Sloveniji zelo razširjen in je pomemben kamenotvorni mineral. Ima nekovinski sijaj, je prozoren do prosojen in različnih barv. Trdoto ima od 3,5 do 4 in je nekoliko trši od apnenca. Kristali so trigonalno romboedrični. Dolomit je zelo kompakten, debelo ali drobnozrnat V sestavi lahko magnezij nadomeščata železo ali mangan. Dolomitni kristali so pogosto skupaj s kalcitom.

Danes se obarja v zelo slanih tropskih lagunah in tako je bilo bržčas tudi v geološki preteklosti. V celoti nastanek dolomita še ni pojasnjen.

- dolomitni apnenec = zmes Ca in Mg karbonata.

- dolomitizacija = preobrazba kamnine v dolomit.

- draga = dolina ( Bela Krajina ).

- Drame, Leon – Šutko = knjižničar na IZRK in aktiven jamar.

- drasla = erozijski lonec.

- drat = žica ( ger. ).

- drenaža = odvajanje podzemeljske vode ( iz fr. - drainage  ). Sesalni in zbiralni  drenažni kanali so napravljeni iz letev, desk, butar pa tudi iz žganih ali PVC cevi. Položene so v dno jarka, ki ga kasneje zasujejo. Imajo padec proti glavnemu osuševalnemu kanalu. Drenaža pospešuje  odtekanje podzemeljske vode h glavnim, večjim odvodnikom.

- dresler = naziv za tip prižeme. Ime ima po Brunu Dressleur-ju. Glej: prižema.

- drobir = kamninski grušč in preperinski material vseh vrst.

- drobnovratnik = prvi opisani jamski hrošč na svetu ( Leptodirus Hochenwarti ). Leta 1831 ga je v Postojnski jami našel Luka Čeč.

- drog = dolg, raven, v prerezu navadno okrogel predmet, ki služi kot nosilec, opornik itd. V principu služi za prenos prijemališča sile.

- Drole, Franjo = sodelavec IZRK, aktiven jamar. Dolgoletni vodja Izobraževalne službe JZS.

- DZRJL = Društvo za raziskovanje jam Ljubljana

- Društvo za raziskavanje podzemskih jam = ime vsedeželnega jamarskega društva, ustanovljenega leta 1910 v Ljubljani. S krajšimi prekinitvami deluje še dandanašnji pod imenom Društvo za raziskovanje jam Ljubljana.

- DZRJS = Društvo za raziskovanje jam Slovenije. Je predhodnik Jamarske zveze Slovenije. Ustanovljeno je bilo leta 1962 in imelo enajst članov oziroma društev, klubov in sekcij. Stanje v katastru ob ustanovitvi: okoli  2000 enot.

- dvigalka = naprava za dviganje težkih bremen. Razne izvedbe: z vijakom, z zobato letvijo, s hidravliko itd.

- dvorana ( podzemeljska  ) = največja podzemeljska dvorana ( amer. room, angl. chamber ) je po podatkih iz leta 1986 par let pred  tem odkrita Sarawak chamber s prostornino okoli 20 milijonov m3. Po velikosti ji sledijo dvorana Belize, la Verna v sistemu Pierre st. Martin in Carlsbad – ska Velika dvorana. Vse imajo preko milijona m3.

Poznanih je še mnogo dvoran s prostornino med 100 000 in 500 000 m3. Večina dvoran je podornih. V jamah, ki so jih oblikovali tudi hidrotermalni procesi, pa so nekatere pretežno korozijskega nastanka.

Na Slovenskem so poznane velike dvorane v Jami v Briščikih na tržaškem krasu, v Medvedovi konti na Pokljuki, Škocjanskih jamah ( Martelova dvorana 2,5 mio. m3 ) itd.

- duplina = manjša votlina. V skalnih duplinah pogosto domujejo živali.

- D48/GK = Državni koordinatni sistem, vzpostavljen leta 1948. Da koordinato starega sistema pretvorimo v novo, moramo na Y osi odšteti 370 metrov( vodoravno, gremo levo ) , X osi pa prišteti 485 metrov ( navpično, navzgor ).

- D96/TM = oznaka za veljavni državni koordinatni sistem v Sloveniji.

- E–vponka = ima nekoliko večjo nosilnost kot C-vponka. Se ne uporablja.

- Eisriesenwelt = znamenita ledena jama blizu Werfna v Avstriji, dolga okoli 42 km.

- eforacija = delovanje vode, ki teče po podzemeljskem rovu pod pritiskom in deluje tudi na strop, ki ga obli. Nastaja eliptični in zaokrožen profil rova z gladkimi stenami.

- eforacijski rov = glej: eforacija.

- egutacija = delovanje kapljajoče vode.

- ekologija = naravoslovna znanost, katere predmet raziskovanja so razmerja med živimi bitji i njihovim okoljem.

- ekscentriti = kalcitni ali aragonitni kristali, kristalni skupki, ki rastejo po drugih, ne pa po zakonih težnosti; heliktiti.

- ekspanzijska zagozda, vložek = tip zagozde oziroma čepa za izdelavo sidrišča.

- eksokras = površinski kras.

- endemizem = pojavljanje živali in rastlin v omejenem okolju, oblike organizmov značilne za okolje v katerem živijo.

- endemiti = skupine rastlin in živali, ki živijo samo na določenih, navadno zaključenih območjih. So potomci prej zelo razširjenih vrst ali na novo nastale vrste brez možnosti razširitve.

- endokras = podzemski kras.

- eocen = glej Terciar. Obdobje v tretjem zemeljskem veku. Eocenske plasti, apnenec in sedimentne flišne serije nahajamo na vzhodnem delu Slovenije.

- eolska jama = nastala zaradi delovanja vetra.

- eozin = kalijeva ali natrijeva sol tetrabrom – fluoresceina. Rdeča barva nastaja z delovanjem broma na fluorescein. Uporablja se za barvanje tekstila, prehrambenih izdelkov, v fotografiji itd.

V krasoslovju sledilo za sledenje podzemeljskih voda.

- Erjavec, Fran = gimnazijski profesor in pisatelj ( 1834 – 1887 ). Sodelavec oziroma asistent Ferdinanda Schmidta. Po krivici prezrt. V času službovanja v Zagrebu je baje prehodil cel Velebit.

- Erker, Marko = računalničar; vodja  Katastra JZS, aktiven jamarski reševalec in jamar.

- erozija = delovanje vode zaradi kinetične energije vodnega toka, brazdajoče delovanje tekočih voda, okrepljeno z gradivom, ki ga voda nosi s seboj. Bočna erozija širi korito tekoče vode, globinska pa poglablja. Obe težita k zniževanju do erozijske baze. <pri eroziji sta pomembna padec in hitrost vodnega toka.

Večji podzemeljski profili so plod skupnega delovanja erozije in korozije. Kdaj prevlada ena in kdaj druga je odvisno od drugih činiteljev. Podoba je, da erozija postane odločilna šele v kasnejših fazah kraškega procesa.

- erozijska baza = raven, do katere tekoča voda kamenine odnaša. Najnižja e.b. je gladina morja, lokalne e.b. pa so doline in večji vodni tokovi ali jezera.

- erozijski lonec = vdolbina v obliki lonca, nastala v strugi potoka  ali reke; drasla.

- erozijski žep = glej: erozijski lonec.

- erozijska teorija = to je teorija, po kateri vsak vodni tok teži k uravnoteženju med odnašanjem in nanašanjem materiala.

- echerichia coli = bakterija, ki živi izključno v črevesju človeka in toplokrvnih živali. Pomembna je kot znak neposrednega fekalnega onesnaženja vode.

- estavela = oblika na krasu, ki je ob visoki vodi izvir, ob upadanju pa požiralnik.

- etaža = nadstropje ( iz fr. - etage ).

- evaporiti = sadra ( gips ) in sol sta najpogostejša predstavnika te skupine. Nastajajo iz usedlin v morski vodi, kjer so se koncentrirale zaradi izhlapevanja v lagunah. Največje površine nahajamo v delih Kanade, ZDA in Rusije. Te kamnine so neogenega nastanka, dosežejo pa tudi preko 1000 m debeline.

- evorzija = glodajoče delovanje vrtinčastega toka vode, ki je še ojačano z materialom, ki ga voda nosi s seboj. Nastajajo vrtinčaste kotlice ali ledeniški lonci pod ledenikom.

- fajercajh =  vžigalnik ( ger. ).

- fasete = ovalne vdolbinice v jamski steni ali stropu ; tudi facete. Imajo do nekaj decimetrov v premeru. Globje so na strani, od koder je pritekala voda. Glede na to lahko sklepamo na smer dotekajoče vode.

Možne so različne razlage nastajanja. Najverjetneje gre za neenakomerno raztapljanje kamnine zaradi turbulence vodnega toka ali zaradi lokalno pospešene korozije.

- favna = živalstvo določenega območja ( lat. ).

- fekalna voda = voda z iztrebki, straniščnica in gospodinjska odpadna voda.

- ferajn = društvo ( ger. ).

- Ferranova buža = najglobja jama v občini Vrhnika ( 2743, - 358 ). Imenovana je po njenem odkritelju Milanu Ferranu.

- fix = tip ekspanzijskega čepa za izdelavo sidrišča.

- flaša = steklenica ( ger. ); lahko tudi posoda za zrak v potapljaškem žargonu.

- fleksarca = rezalka ( ger. ).

- fleksura = v geologiji guba kolenastega tipa ( lat. ), ki je nastala zaradi radialnih gibanj v skorji. V nadaljevanju prehaja v prelom.

 - fleš = bliskavica ( iz ang. flash ).

- flis = zelo uporabna tkanina za izdelavo jaken, podoblek itd.

 - fliš = sedimentna kamenina iz eocena. Menjavajo se plasti laporja, peščenjaka, skrilavcev in včasih tudi apnencev. Jame v fliših so redke, na stikih z apnenci pa jih je veliko ( kontaktni kras ).

 - flora = rastlinski svet ( lat. ); sistematsko urejen seznam rastlin nekega območja.

 - fluorescein = C20 H12 O5. Oranžen, kristalast prah, topljiv v alkoholih, etru in alkalijah. Raztopina ima močno zeleno fluorescenco. Pridobiva se s taljenjem anhidrida ftalne kisline z rezorcinom. Osnovna surovina za pridobivanje barv.

- fluviokras = kras, katerega površje je izoblikoval fluvialni proces, čeprav je bila korozija znatna, vendar ne odločujoča za nastanek reliefa. Na tem ozemlju večina vode od padavin ponikne, relief pa ima vse značilnosti nekraškega ozemlja in površinsko rečno mrežo.

- fojba = narečni izraz za kraško brezno oz. jamo, lahko tudi rudniški jašek ( Pazin, Bazovica ). ( Iz fovea, lat. ).

- fosili = okamnine, iz preteklih geoloških dob ohranjeni ostanki organskega življenja. Nahajamo jih v obliki sledov, ostankov ali odtisov. Označujejo paleogeografske razmere in relativno starost kamnin posameznih delov.

- fosilna jama = jama, katere razvoj je bil v pleistocenu prekinjen zaradi poplavljenja, prekritja s sedimenti, ki so bili kasneje zopet odnešeni in kraški proces obnovljen.

- fosilni kotlič = tak, ki je zastal v razvoju zaradi zatrpanosti s pleistocenskimi sedimenti, navadno z morenskim gradivom.

- fotelc = skrajšano iz fotoaparat. Jamarski žargon.

- Fratnik, Andrej = strojni inženir; dolgoletni jamar in jamski reševalec. Posvetil se je predvsem Tolminskemu Migovcu.

- freatična cona = najnižja hidrografska cona. Glej: freatska cona.

- freatičen kanal = nastal v prežeti coni. Značilna zanj sta elipsast ali lečast prečni presek.

- freatska cona = cona pod stalno gladino kraških voda.. Pore v kamnini so vedno polne vode.. V njej se jame razvijajo zaradi korozije mešanice, voda se giblje zaradi različnih pritiskov tudi še v večjih globinah.

- Gabrovšek, Franci – Fonzi = fizik; sodelavec IZRK, aktiven vrhunski jamar.

- galerija = mostovž ali gank. ( Iz ang. Gallery ); hodnik ali hodniku podoben prostor, ki je na eni strani odprt.

- gamaše = zaščita čevljev in goleni pred mokroto oziroma snegom pa tudi udarci..

- gams = rad se zadržuje v spodmolih in vhodnih bolj ali manj vodoravnih delih večjih jam v visokogorju.

- Gams, Ivan = geograf, akademik ( 1923 – 2014 ). Prvi predsednik DZRJS od 1962 do 1964 in dolgoletni član uredniškega odbora revije Naše jame. Obsežna bibliografija.

- Gamsova = okrajšava za Brezno pri gamsovi glavici v Bohinju. Vrsto let najglobja jama v nekdanji Jugi. Glej: Brezno pri gamsovi glavici.

- Gašpinova jama = obsežna, še ne do kraja raziskana vodna jama ob vzhodnem robu Logaške kotline ( 3373, - 103 ).

- gate = hlače; navadno so mišljene spodnje hlače.

- Gauss – Krugerjevi koordinati = koordinati x in y, ki tvorita kvadratno kilometrsko mrežo, ki omogoča lažjo določitev lege neke točke na topografski karti. Odčitavamo jih od ekvatorja – x in od  meridiana – y. Ničti meridian ali poldnevnik poteka, glede na dogovor, preko Greenwicha ( astronomski observatorij v bližini Londona ). V zgodovini je bil ničti meridian že v Parizu, Rimu itd., pač glede na politične potrebe.

- Gedei, Peter = vrhunski jamski fotograf. Dosegel je svetovni nivo in prepoznavnost.

- geoda = votlinica v kamnini, kjer so se po stenah razvili kristali in jo deloma ali povsem zapolnili.

- geograf = zemljepisec; strokovnjak za geografijo.

- geografija = zemljepis. Veda, ki preučuje pojave na zemeljskem površju v medsebojni vzročni in funkcijski zvezi. Obča geografija daje splošen pregled o geografskih elementih in faktorjih na zemeljskem površju, regionalna pa preučuje posamezne dele zemeljskega površja v celoti.. Ker g. preučuje naravne in družbene elemente ter faktorje na zemeljskem površju, jo delijo še na prirodno, fizično in družbeno geografijo.

- geografija krasa = panoga geografije, ki se ukvarja z naravnimi osnovami in socialnim valoriziranjem krasa.

- geografske koordinate = podane so v ločnih stopinjah, minutah in sekundah.

- geolog = strokovnjak za geologijo.

- geologija = naravoslovna veda, ki raziskuje zgradbo in razvoj zemlje, posebno dostopnega dela zemeljske skorje. Ukvarja se s potekom dogodkov v zemeljski zgodovini in raziskuje njih časovno zapovrstnost. Splošna ali dinamična g. raziskuje endogene in eksogene procese, ki oblikujejo zemeljsko skorjo. Geotektonika se ukvarja z zgradbo zemeljske skorje, historična g. z zgodovino zemlje in s tvorbo kamnin. Druga področja so še paleogeografija, paleontologija, petrografija, mineralogija itd.

- geološka karta = tematska karta, ki podaja geološke razmere kakega območja s pomočjo oznak, barv ipd.

- geološki kompas = glej kompas. Uporabljajo ga geologi, ki z njega direktno odčitavajo smeri vpadov ali druge smeri.

- geološke orgle = oblike, ki nastanejo v razpokanih conah zaradi delovanja tekoče in polzeče vode. Oblikujejo se skupine navpičnih ali strmih cilindričnih vdolbin, žlebov in vmesnih stebričev visokih tudi po nekaj metrov. Take oblike najdemo tudi v jamah.

Geološke orgle pa so tudi globoki žepi ilovice v razjedeni kamnini. Oblika prikritega krasa.

- geološko zrcalo = drsna ploskev pri premiku zemeljskih plasti.

- geomorfologija = veja obče geografije, ki obravnava zemeljsko površje, relief, opisuje in razlaga oblike reliefa, nastanek in razvoj.

- Gospodarič, Rado = geolog ( 1933 – 1988 ). Predsednik DZRJS leta 1964 – 65.

- Gibbs = tip prižeme, izdelek ameriške firme. Pojavili so se okoli leta 1973. Štorast.

- gips = sadra. Ca SO4  x 2 H2O; kalcijev sulfat z vodo. Topljiv, zato se v njem pojavljajo kraški pojavi. Kot sestavni del nekaterih kamnin ( dolomita ) nastaja v določenih paleogeografskih okoliščinah.

Območja s takim krasom so v Harzu, severnih Alpah, v sp. Avstriji, na Uralu itd.

- gladina kraške vode = je nivo, s katerega se pretaka kraška voda proti izvirom, ali pa tudi stoji. Spreminja se v odvisnosti od količine pritekajoče vode.

- Glas podzemlja = glasilo DZRJL

- glina = usedlina, ki nastane ob usedanju finih frakcij v stoječi vodi; primerna za oblikovanje in izdelavo npr. posode, če ima primerno kemično sestavo. Premer delcev pod 0,004 mm.

- globina jame = razlika med nadmorsko višino vhoda v jamo in najnižjo doseženo točko.

- Globočnik ,Anton = zaslužen za ureditev Postojnske jame ( 1825 – 1912 ).

- globočnine = kamnine nastale pri strjevanju magme.

- gojzarji = močni čevlji za hojo po razdrapanem terenu. Nekoč so bili izdelani iz usnja in ob robu podplata ojačani s posebno oblikovanimi žeblji t.i. kvedri. Prav tako je bil z žeblji ojačan sam podplat. Seveda je bila hoja s takimi čevlji precej »glasna«. Žeblje je kasneje nadomestila guma, usnje pa razni plastični materiali.

- goli kras = kraško območje, ki ni prekrito z vegetacijo.

- golica = kraj, kjer se dobro vidijo odkrite kamninske plasti ali že razpadel kamninski drobir.

- golob = pogost prebivalec podzemlja. Gnezdi lahko tudi precej globoko v jami ( Batlug ).

- golobinka, golobina, golobnjača = večja udornica ali brezno s širokim ustjem, kjer se zadržujejo oziroma gnezdijo golobi.

- golt = glej: požiralnik.

- Gomulka = izredno priljubljena elektromotorna potniška garnitura Slovenskih železnic. S tem vlakom smo se desetletja vozili na akcije in v njih preživeli marsikatero veselo urico. Ker so bile te garniture izdelane na Poljskem, so bile poimenovane po predsedniku poljske partije. Vozile so od leta 1964 do 2021.

- gora = visok kup nakopičenega gradiva v večjem jamskem prostoru ( npr. Velika gora v Postojnski jami ).

- gore-tex = material, ki diha - prepušča zrak in vlago, vode pa ne. Uporablja se za izdelavo zaščitnih oblačil npr. vetrovk itd.

- goričica = nizek osamelec; toponim.

- gorilec = poseben, navadno keramičen del karbidovke, ki omogoča pravilno in gospodarno gorenje plina oz. acetilena.

- gorsko mleko = skupek kristalov, ki so veliki le do nekaj milimetrov in so različnih oblik. V vlažni klimi prevladujejo kalcitni in aragonitni kristali. Kjer je izhlapevanje večje, so prisotni še kristali drugih hidrokarbonatov in sadre, huntita, dolomita, fosfatov in silikatov. Obstajajo še razlage, da nastaja ta kot skuta mehka masa pod vplivom bakterij, ki razkrajajo kalcit.

- Govic = znamenita jama v Bohinju; visokovodni preliv ( 442, - 208 ).

- GPS = naprava za določanje položaja na zemlji v geografskih koordinatah. Algoritem za te naprave je delo Ljubljančanke - astrofizičarke Marije Strojnik Scholl.

- gramoz = pesek, lahko tudi tolčenec različnih premerov ( gramozna greda, gramozna jama ).

- grapa = ozek jarek v gorskem pobočju, nastala zaradi erozijskega delovanja vode. Po grapah se spuščajo hudourniki.

- Gratzy, Oscar = seznam 180 jam na Kranjskem iz leta 1897. Izdalo Muzejsko društvo v Ljubljani. Zanimivo je, da je v tretjini jam omenjen sneg ali led.

- gravitacijska voda = voda v kraškem podzemlju, ki se pretaka težnostno po kanalih. V njih ne sega do stropa in ima prosto gladino. Ta je v nasprotju z gladino pod pritiskom, za katero so značilni tlačni ali eforacijski rovi.

- grbinast travnik = značilna oblika travnikov v alpskem območju. Naravno površje nastalo na fluvioglacialnih sedimentih zaradi erozije in korozije v nevezani podlagi. Pri nas so zaščiteni. Nekoč jih je bilo veliko v Bohinju, v Ukancu.

- grebljica = orodje za čiščenje in strganje. Ima ročaj in lopatasti del.

- grez = manjša ugreznina ali udor, usad, manjše brezno, nastalo zaradi delovanja podzemeljskih kraških procesov, spiranja in podzemeljskega podiranja.

- grintavec = slovenski izraz za dolomit.

- griža = velik kup ostrega kamenja; kamnito, gruščnato površje razpadle kamnine; značilno za polgoli ali goli kras.

- grota = tujka za jamo pa tudi moderni speleološki izraz za umetno jamo.

- gruda = s prelomi omejen del zemeljske skorje, ki se je z dviganjem, pogrezanjem ali poševnim prelamljanjem ločil od okolice.

- grušč = ostrorobi odkrušeni manjši kosi kamnine.

- Grvn = nenavadno velika jama severozahodno od planine Poljana v Bohinju ( že več kot 7 km, - 453 ).

- guano = akumulacija ekskrementov živali v jami, navadno netopirjevi iztrebki. Dobro gnojilo.

- Gulliver = ena od jam v Rombonskemu spletu.

- gumenjak = je gumijast, napihljiv čoln. Jamarski žargon.

- Gustinčič, Jože = obrtnik ( 1933 – 2006 ); dolga leta gonilna sila JD Sežana.

- Guštin, Jordan = dolgoletni predsednik JD Sežana, celih deset let pa je bil tudi predsednik JZS ( 2000 – 2010 ).

- Habe, France = geograf, legendarni jamar in speleolog ( 1909 – 1999 ). Bil je predsednik DZRJS ( 1967 do 1971 ) in nato JZS ( 1971 – 72 ). Po njem se imenuje nagrada UIS za varstvo jam.

- Habič, Peter = geograf ( 1934 – 1998 ). Znan jamar, speleolog in član prve jamarske reševalne ekipe leta 1958.  Aktivno sodeloval pri reševanju iz jame Duboki do v Črni gori.

- Hades = vladar podzemlja ( gr. ).

- Hadži, Jovan = biolog, akademik ( 1884 – 1972 ). Znan predvsem po tem, da je pred Nemci skril arhiv oziroma kataster DZRJ. Predsednik tega društva je bil od leta 1927 do 1945.

- Hajna, Jure = sodelavec IZRK v pokoju in še vedno aktiven jamar.

- haloklina = gradient slanosti; plast manj slane vode plava na bolj slani vodi. V Sloveniji na ta pojav naletimo v Mesečevem zalivu v Strunjanu in marsikje v Istri. Pojav sovpada s termoklino.

- hameršus = udarec s kladivom ( ger. )

- Hanke ,Anton = češki jamar, član DAOV v Trstu ( 1840 – 1891 ). Posvetil se je predvsem Škocjanskim jamam.

- Haquet, Baltazar = zdravnik in naravoslovec svetovnega slovesa, ki je kar nekaj let preživel v Idriji in Ljubljani, kjer ga je obiskal celo papež in razne kronane glave ( 1740 -1815 ). Obredel je, med drugim, tudi lepo število jam na Kranjskem in izmeril višino Triglava.

- heliktiti = ekscentrične ali nenavadno zavite oblike kapnikov ali mineralov; kapnik, katerega oblika ne sledi zakonom gravitacije temveč zakonom preraščanja kristalov.

- hidrodinamične cone = ena od shematizacij pretakanja podzemeljske vode v kraškem masivu.

- hidrogeologija = veja geologije, preučuje vodo v kamninah zemeljske skorje in odnose kamnine in vode.

- hidrogeološka bariera = glej: hidrogeološki izolator.

- hidrogeološki izolator = neprepustna kamnina, v obliki vložka, podlage ali krovnine, ki ločuje posamezne prepustnejše cone ali zajezuje ter usmerja podzemeljsko pretakanje.

- hidrografija = del geografije. Opisuje stoječe in tekoče vode na kopnem.

- hidrografska cona = cona oz. sloj v vertikalni razdelitvi krasa. Vodne cone se ločijo po smeri in načinu pretakanja vode in glede na zapolnjenost  votlin ( aeracijska, freatična, vadozna ).

- hidrologija = veda, ki proučuje stoječe in tekoče vode na zemeljskem površju. Oceanografija se ukvarja s preučevanjem morja.

- hidrometrija = je del hidrologije, ki se ukvarja z merjenjem različnih značilnosti vode, višine gladine rek ali morja, jezer ali podzemeljskih voda ter pretokov.

Najbolj pogosta metoda za merjenje pretokov je merjenje z Ottovim hidrometričnim krilom, z različnimi prelivi, z merskimi posodami, kemična metoda itd.

- hidrotermalna jama = jama s termalno vodo ( Klevevž ).

- hieroglifi = glej: črvičaste tvorbe.

- hiljadit = kot med dvema točkama ( sh. ), ki sta en meter narazen na oddaljenosti enega kilometra.

Polni krog ima 6400 hiljaditov zaradi lažjega preračunavanja ( dejansko 6280 ). Uporabno predvsem v artileriji. Nekateri kompasi imajo samo hiljaditno skalo.

- hipogena jama = je votlina, ki je nastala zaradi delovanja toplih globinskih voda, obogatenih s plini in minerali, ki prodirajo proti površju. Te vode so lahko juvenilne ( vulkanske ), ujete stare vode, globoko zatekajoče padavinske vode ali mešanice. Plitve vode oz. kraške podzemeljske vode se s temi vodami mešajo že blizu površja.

CO2 in H2S sta običajna plina, ki imata vsak svoj vpliv. Ob dviganju in ohlajanju vročih voda je prisotno raztapljanje in usedanje oz. odlaganje mineralov iz vode.

- histoplasmoza = vnetje pljuč; lahko je posledica obiska jame.

- hladnica, hladna jama = jama, ki je poleti nadpovprečno hladna, ker je žepaste oblike z enim vhodom iznad votline tako, da se v njej zadržuje zimski hlad.

- hobok, hobuk = navadno plastična, valjasta ali rahlo konična posoda z vodotesnim pokrovom, z ročajem ali brez; primerna za transport po jamah.

- hobotnica = več pomenov; tudi naprava za ogrevanje ponesrečenca med reševanjem.

- Hochenwart, Franz = krajnski naravoslovec ( 1771 – 1844 ).

- Hochstetter, Ferdinand = geolog ( 1829 – 1884 ). Skupaj z asistentoma Szobathyjem in Kittlom je izkopal na tisoče kosti jamskega medveda v Križni jami. Predvsem je znan po svojih geoloških raziskavah Nove Zelandije in Avstralije.

- hodnik = dokaj enakomeren, širok in visok jamski rov, po katerem je hoja razmeroma lahka;

večinoma vodoraven.

- Holz, Janez – Hac = kemik; vodja jamske ekipe med raziskovanjem Gamsove leta 1972 in kasneje načelnik JS PDŽ.

- Holloch = najdaljša jama v Evropi in sicer v Švici v dolini Muotatal. S svojimi 208 km je trenutno šele na enajstem mestu zadevne svetovne lestvice najdaljših jam.

- holocen = zastarelo aluvij ( gr. ). Sedanjost, obsegajoča del kvartarja, ki se je začela po koncu ledene dobe.

- holokras ( holokarst ) = po Cvijiću popoln globoki kras z vsemi značilnimi kraškimi pojavi, vključno s polji; dinarski tip krasa.

- horizont = obzorje.

- horizontale = bolj ali manj vodoravni odseki jam.

- horst = kamnit blok dvignjen nad okolico ob prelomnih ploskvah zaradi bočnih pritiskov.

- hozentregerji = naramnice za hlače ( ger. ).

- hrošči = naseljujejo skoraj vsa življenjska okolja, tako tudi jame.

- hypothermia = podhladitev ( gr. ).

- Hudi vršič = ime enega od vrhov v Kaninskem pogorju in jame ob njegovem vznožju ( 7700, - 1060 ). Z okoliškimi jamami je povezana v Rombonski jamski splet ( 21 km, - 1393 ).

- hudournik = površinski vodni tok, ki se pojavi na površju le ob visokih vodah.

- hum = osamljen ostanek višjega površja, zlasti na dnu kraških polj ali grič na ravnini; slovensko ljudsko tudi goričica za nizke osamelce.

- hupa, avtomobilska = z njo so si pomagali pri sporazumevanju v globokih breznih ( Putick, Gradišnica ).

- Ileršič, Janez – Ile = znan ljubljanski jamar. V sedemdesetih letih je vodil JRS.

- Ilić, Uroš = znan jamar in jamski potapljač z nekaterimi izjemnimi dosežki ( 1972 – 2016 ).

- ilo = starinski izraz za ilovico. Se ne uporablja več.

- ilovica = rezultat usedanja finih frakcij v stoječih vodah. Glej še: kraška ilovica.

- ilovnate piramide = stožci po jamskih tleh. So različnih velikosti in so posledica kapljajoče vode.

- ime jame = vsaka jama dobi ob registraciji svoje ime. Uporablja se splošno znano domače ime, krajevno ime ali jo imenujemo sami po krajevnem imenu ( Brezno pri Simščevem lazu ), ali lastniku zemljišča ( Ukmarjeva jama ). Šele če teh možnosti ni, imenujemo jamo po kaki značilnosti ( Ozka jama ), delovnem območju ali najditelju ( D 10 – Kanin, Primoževo brezno ) itd.

- injekcijska zavesa = navpični sloj, v katerem z uvajanjem posebnega gradiva zapolnijo  votline v kraškem podzemlju in ga napravijo neprepustnega, da preprečuje vodni odtok iz vodnega bazena. Znane injekcijske zavese so na spodnji strani vodnih akumulacij za hidroelektrarne na kraških poljih dinarskega krasa ( sistem HE na Cetini in Trebišnjici ).

- inkazija = preoblikovanje podzemeljskih prostorov zaradi rušenja skalovja, podorov.

- inkrustacija = kamninska prevleka na npr.organizmih.

- intermitenten = občasen, nastopajoč v presledkih ( lat. ). Reka, ki v redkih obdobjih ali periodično ne teče.

- izdanek = golica, del kamnine, plast matične kamnine, ki izpod preperinske odeje pogleda na površje.

- IZRK SAZU = Inštitut za raziskovanje krasa Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Postojni.

- izsušitvene razpoke ( gline ) = nastanejo v glinenih nanosih v jamah v sušnih obdobjih; so poligonalne. Ko jih zopet poplavi voda, izginejo.

- iztegnjeni prerez – način prikaza jamskih rovov, ki sicer potekajo v različnih smereh na dvodimezionalnam načrtu. Nakloni so taki kot so dejansko v jami, prav tako so dolžine rovov risane v merilu ( brez projekcij ).

- izvir = naraven iztek podzemeljske vode na površje. Glede na način pojavljanja vode v kraškem svetu ločimo: - bruhalnik; občasen izvir, deluje po padavinah.

                       - zaganjalka; vodna količina se ritmično spreminja.

                       - brojnica; izvir pod gladino morja.

                       - kontaktni izvir; na stiku prepustnih in manj prepustnih kamnin.

                       - jamski izvir; izvir v jami ali izvir, kjer priteka voda iz jame.

                       - vokliški izvir; izvir iz globokega brezna, sifonski izvir. Ime je dobil po izviru               Fontaine de Vaucluse v Franciji, kjer izvira reka Sourge iz globokih potopljenih rovov.

                       - obrh; voda priteka iz globine v večji ali manjši tolmun.

                       - kropa; voda priteka razpršeno v nivoju tolmuna; podobno je vretju.

                       - prelivni izvir; deluje le ob višji vodi, ko niže ležeči izviri ne zmorejo več prevajati  dotekajoče vode ( Govic v Bohinju, Lijak na Vipavskem ).

                       - močilo; najmanjša voda, moker svet, roja ( angl. drip ).

                       - oko; jezerce, talna voda. Dotok je nezaznaven, podzemeljski; odtok navadno tudi.

Vsi izviri na krasu so gravitacijski, vendar z različnim načinom podzemeljskega pretakanja ali pojavljanja na površju.

- izvirni tolmun = tolmun na izviru, obrh. Voda priteka iz več ali manj globokega brezna ( Dobličica, Očesa v Rakovem Škocjanu,.... ).

- J4 = ena od jam v Rombonskem jamskem spletu, znana tudi pod imenom Kruh in lisica.

- jakna = vetrovka. Ščiti pred močnim vetrom.

- Jakofčič, Jurij – Jaka = elektroinženir; znameniti dolgoletni jamar. Nekdanji vodja JRS.

- Jakopin, Primož – Klok = vrhunski računalničar v svetovnem merilu; znan ljubljanski jamar in fotograf.

- jama = vsaka naravna votlina daljša ali globlja od 10 metrov ( dogovor ). Lahko tudi manjša votlina s kako posebnostjo ali v širšem pomenu prehodna podzemeljska votlina. V ožjem pomenu pretežno vodoravna votlina v nasprotju z navpično votlino – breznom.

Tako ločimo :

   - aragonitno jamo, Je j. s kristali aragonita.

   - golobina je j. v kateri se zadržujejo golobi.

   - izvirna jama je tista, iz katere teče voda.

   - jazbina je naziv jame, v kateri prebivajo jazbeci. Navadno so večje od lisičen.

   - kapniška j. ima sigovo okrasje.

   - kevderc je navadno ne prav velika jama z eno ali več manjšimi dvoranami.

   - kristalna jama se odlikuje po n. pr. velikih kristalih,

   - lisičina je dobila ime po prebivalcih – v tem primeru lisicah. Večinoma so to kratke in tesne jame.

   - morska jama,

   - obalna jama,

   - ponorna jama je j., v katero ponika potok,reka...

   - snežna jama je tista, v kateri se pogosto zadržuje sneg,

   - suha jama je j.brez izrazitega vodnega toka.

   - vodna jama je j. z vodnim tokom, podzemeljskimi jezeri itd.

Po nastanku in obliki, legi skladov ter drugih značilnostih so jame npr.:

   - erozijske,

   - etažne,

   - fosilne,

   - hudourne,

   - konglomeratne,

   - kontaktne,

   - korozijske,

   - lezične ( razvite ob lezikah ),

   - podorne,

   - tektonske,

   - turistične,

   - zadušne ( pomanjkanje kisika ),

   - žegnane,

   - etc.

Če so jame zelo razvejane in obsežne, govorimo o jamskem sistemu ( spletu ).

Votline, ki nastajajo ob strjevanju toka lave, predvsem takrat, ko se prične strjevati površina, globlji oz. središčni deli pa so še tekoči, so jame v lavi ( Etna, Islandija, Kalifornija, Japonska, Avstralija itd. ).

- Jama pod Debelim vrhom = trenutno najglobja znana  jama v Slatenski plošči – narivni strukturi, katere del je tudi Triglav ( 689, - 410 m ).

- jamar = človek, ki odkriva, obiskuje in raziskuje jame ( iz pretežno neturističnih nagibov ); tudi naziv slovenske poljudne jamarske revije.

- jamarija = glej: jamarstvo; sinonim.

- jamarska ekskurzija, akcija, odprava = tak ali drugačen obisk jam.

- jamarska obleka, kombinezon = preobleka, ki varuje jamarja pred mrazom, poškodbami in umazanijo. Za zelo mrzle jame še podobleka.

- jamarska oprema = osebna oprema je tista, ki jo potrebuje vsak jamar sam, da se lahko podaja v jame, skupna pa tista, ki jo uporablja skupina pri delu v jami.

- jamarska šola = tečaj pretežno iz jamarske tehnike, ki omogoča čim bolj varno gibanje v podzemlju. Predstavljena so tudi druga področja jamarskega udejstvovanja.

- jamarska tehnika = oprema in postopki, ki jih mora jamar poznati, da se lahko varno giblje po podzemlju

- jamarske lestvice = gibke lestvice, potrebne za spuščanje v navpična brezna. Različne izvedbe z lesenimi, železnimi ali aluminijastimi prečkami ter jeklenico ali vrvjo. Široke so do 25 cm, prečke imajo običajno na okoli 33 cm in so posamezni kosi dolgi navadno 10 metrov. Na obeh koncih imajo C – vponke, da se jih lahko neomejeno sestavlja oziroma daljša. Vsak kos ima dve jeklenici fi. 6,5 mm ( ali več ), skupna nosilnost okoli 1,3 t. Teža enega kosa z aluminijastimi prečkami je približno 3,5 kg, z lesenimi pa okoli 7 kg. Slednje so precej širše, bolj udobne in na otip prijetnejše, zlasti, če so še suhe.

.- jamarsko društvo, klub, sekcija = organizacija, ki se ukvarja predvsem z obiskovanjem in raziskovanjem podzemlja.

- jamarsko vrvno dvigalo = pomoč za transport reševalnih nosil zlasti v meandrih.

- jamarstvo = po nekaterih mnenjih je to kolektivna dejavnost prostega časa, katere namen je dokumentirano odkrivanje kraškega podzemlja, pri čemer si pomaga z obvladovanjem jamarske tehnike, poznavanjem fizične speleologije, krasoslovja in drugih ved.

- jamničar = prosojni podzemeljski polžek ( Zospeum ). Ima le en do dva milimetra veliko hišico.

- Jamnik, Jože – Južek = trgovec; v svojem času aktiven jamar. Prvopristopnik v Jamo pod Debelim vrhom in vrsto drugih.

- jamolazenje = izraz, ki se redko uporablja.

- jamoslovec = je strokovnjak na področju raziskovanja nastanka in razvoja jam – speleolog v ožjem pomenu.

- jamska favna = živalstvo, ki živi v podzemeljskih jamah. Sestavljajo jo triglokseni ( vrste, ki le občasno zahajajo v podzemlje ), troglofili ( dokaj redni vseljenci, ki živijo tudi v površinskih habitatih ) in troglobionti ( vrste ali rase, ki so vezane le na jamske habitate); s temi imeni pogosto označujemo tudi prebivalce intersticialnih habitatov.

- jamska hijena = sesalec, katerega ostanki so običajno pogosti in najdeni pri izkopavanjih v jamah ( crocuta spelea Goldf. ). Živela je v ledenih dobah.

 

- jamska ilovica = ilovica v jami. Po nastanku je lahko avtohtona, nastala na kraju, para avtohtona, premeščena znotraj jame ali alohtona, prinešena od zunaj.

- jamska kačica = ploska jamska živalica s številnimi nogami ( Brachydesmus subterraneus ).

- jamska klima = sterilna in zdravilna. Speleoterapija zdravi alergijske bolezni.

- jamska klimatologija = znanstvena disciplina, ki raziskuje klimatske in meteorološke razmere v jamah.

- jamska kozica = dokaj velika , povsem slepa in prosojna, depigmentirana vrsta sladkovodnih kozic ( troglocaris schmidti ). Prvič je bila opisana leta 1848, najdena v Kompoljski jami v Dobrepolju na Dolenjskem. Prehranjuje se z organskim drobirjem.

- jamska mokrica = živijo v podzemlju večinoma na kopnem ( Titanethes albus ).

- jamska postaja = 1. jama v kateri so bili najdeni sledovi zadrževanja prazgodovinskega človeka; jama s sledovi bivanja. 2. meteorološka postaja v jami.

- jamska školjka = zelo redka ( Congeria kusceri ).

- jamska tla = spodnji del oboda jamskega rova.

- jamska železnica = ni jih prav veliko. Najbolj znana je v Postojnski jami s tirno širino 620 mm. Pri nas je bila še v Račiški pečini, kjer je bilo skladišče orožja.

- jamske kobilice = zelo številne prebivalke podzemlja ( Troglophilus ). So ene največjih živali v podzemlju.

- jamske slikarije = so slikarije in znaki, ki jih je  v nekaterih jamah, na stenah in na stropu, zapustil nekdanji človek ali pračlovek. Običajno izvirajo iz mlajšega pleistocena, so pa tudi mlajše. Stenske slikarije so odkrili v jamah  severne Afrike, v Franciji in Španiji. V Sloveniji so bili v nekaterih jamah odkriti le enostavni znaki.

- jamski biser = droben obrušen kamenček ali delček sige, ki ga v mirujoči vodi obrača in brusi nanj kapljajoča voda in ( ali ) debeli s koncentričnimi skorjami sige; pisulit.

- jamski človek = predzgodovinski ( paleolitski, neolitski ) človek, ki je izkoriščal jame kot pribežališče ali bivališče.

- jamski habitati = spleti širokih ( jame ) ali ozkih prostorov ( špranje ) v kamnini, če jih obravnavamo kot bivališče živih bitij. Lahko so kopni ali zaliti z vodo. V Sloveniji so raziti predvsem v kraškem podzemlju, manj v umetnih votlinah ( rudniški rovi ).Njihove skupne značilnosti so: sorazmerno zaprt prostor, tema, pomanjkanje hrane ( proizvajalcev hrane skoraj ni ), ublaženo nihanje ali ustaljenost klimatskih dejavnikov ( temperatura blizu povprečni letni temperaturi kraja – v globini 8 do 12 st. C, visoka relativna vlažnost zraka.

- jamski hrošči = glej: jamski krešič.

- jamski izvir = izvir, kjer voda priteka iz večje ali manjše jame. Nasprotno od izvir v jami.

- jamski ježek = korali podobna tvorba na jamskih tleh ali stenah. Ježki nastanejo kot posledica pršeče vode.

- jamski kataster = urejen seznam kraških jam; tudi urejena dokumentacija o raziskanih jamah. Kataster navadno vodijo jamarske ali jamoslovne organizacije; pri nas Inštitut za raziskovanje krasa in Jamarska zveza Slovenije. Ta dva katastra sta skoraj identična. Jamarske organizacije ( društva, klubi itd. ) imajo svoje katastre, ki navadno pokrivajo le območja delovanja posameznega društva. Osnovni podatki so ime, lega, podatek o dolžini in globini ter o tipu jame. K osnovnim podatkom spada še opis in načrt jame.

- jamski krešič = pripadnik skupine talnih krešičev ( anophthalamus schmidti ). Približno 5 mm dolgi, rumenorjavi, slepi hroščki živijo v kraških jamah, redkeje jih najdemo pod večjimi kamni v gozdu in po gorah. Odkril ga je F. Schmidt v Predjami leta 1842.

- jamski led = led, ki nastaja in se zadržuje v jamah kot ledeni ali čep starega snega. Na stenah in stropu nastajajo ledene obloge, kapniki in podobno  iz polzeče vode in kondenzata.

- jamski medved = medved iz mlajšega pleistocena , ki so ga iztrebile wurmske poledenitve ( Ursus speleus Ros. ). V jamah je bilo najdenih mnogo njegovih kosti, ker je v njih iskal svoje zatočišče ( Moriška zijalka, Križna jama itd. ). Bil je približno tretjino večji kot so današnji rjavi medvedi in težek do tone in pol.

- jamski lev = podobna zgodba kot z medvedi. Tudi ti so bili precej večji kot so današnji levi. Kosti so bile pri nas najdene v kamnolomu pri Drenovem griču oziroma Lesnem brdu.

- jamski načrt = na osnovi meritev izdelan načrt ali profil jame.

- jamski pajki = izredno številni prebivalci podzemlja.

- jamski podor = podor skalovja v jamski steni ali stropu.

- jamski polžki = marsikje živijo v velikem številu, vendar so tako majhni, da jih komaj opazimo.

- jamski potapljač = specialist za potapljanje po jamah.

- jamski rakci = zelo številni prebivalci podzemeljskega vodovja. Ker so majhni, jih težko opazimo.

- jamski rov = del jame, ki je pretežno bolj razvit v eni smeri.

- jamski sediment = odkladnina v jamah, jamsko polnilo.

- jamski sistem = razvejan in povezan splet jamskih prostorov večjih dimenzij. Lahko ima več vhodov in ima običajno rove v več nadstropjih. Lahko so to tudi jame, ki so nastale v več geoloških formacijah ali jame, ki so doslej veljale kot enota.

- jamski splet = glej: jamski sistem.

- jamski telefon = za sporazumevanje med jamarskimi ekipami. Glej: vox.

- jamski udor = proces oziroma dogodek, s katerim se jamski prostor odpre na površje.

- jamski zrak = sam po sebi sterilen, zdravilen in čist. Uporablja se za speleoterapijo.

- jamsko bivališče = dom v jami.

- jamsko dno = najnižja dosežena točka v jami, ki je dostopna človeku; zelo relativna zadeva.

- jamsko mleko = mleku podoben oprh na stenah; glej: gorsko mleko.

- jamsko okno = odprtina v jamskem stropu, skozi katero seva nebo; eden od vhodov v jamo. Lahko je to samo odprtima med dvema rovoma, med dvemi brezni itd.

- jamsko polnilo = različni sedimenti v jamah, ki so povsem ali le deloma napolnili podzemejsko votlino; siga, prod, pesek itd.

     - alohtoni:    - klastični; nanašajo jih tekoče vode ali vode, ki se precejajo skozi razpoke. Izločajo se iz jezerc, nanaša jih veter, prinašajo jih ledeniki, blato nanešeno na jamske vhode ipd.

                         - organski; od spor, peloda, do lesa, ki je zašlo v jamo, ostanki živali, feces ipd.

     - avtohtoni:  - klastični; podori, naplavine podzemnih voda, preperina, odkladnine iz vode, t.j. siga, led, drugi kabonati in sulfati, soli ipd.

- jamsko potapljanje = potapljanje v podzemeljskih objektih in raziskovanje potopljenih rovov. Ima svoje posebnosti in je zelo zahtevno. Potapljač med potopom navadno nima možnosti v vsakem trenutku pričeti dviga na površino.

- jamsko sonce = jamarski ljubkovalni izraz za karbitko.

- Jančigaj, Tomaž = zdravnik; več let načelnik JS PDŽ.

- jašek = bolj ali manj navpičen rov, navadno rudniški. Najbolj znani so kanalizacijski jaški.

.

- jazbec = ena od živali, ki v jamah išče svoje varno zatočišče.

- jazbina = jama z rovi, ki so navadno prehodni tudi za človeka. V posameznih jazbinah je pogosto po več jazbečevih gnezd. Je naziv večih jam na našem krasu; toponim.

- jebica = zatič v jamarsko plezalnem žargonu; glej: češka jebica.

- jeklenica = žična pletena vrv, potrebna za izdelavo lestvic ali vitla. Pritrdilna jeklenica je žična vrv, s katero obesimo lestvice na pritrdišče.

- Jenc, Anton – Žila = elektrotehnik; v svojem času zelo aktiven jamar in avtor večjega števila zapisnikov. Prvopristopnik v Gamsovo, Jamo pod Debelim vrhom in več drugih jam.

- jerina = rdeča glina, pogostna na krasu južne in jugovzhodne Slovenije, v Istri in tja do Črne gore; tudi jerovica. Glej še: terra rosa.

Ostanek oz. produkt paleogenetskih procesov v apnencu. Procesi zajemajo dekarbonizacijo, rubifikacijo, dekalcinacijo in spremembe barve. Vpliv hidrodinamskih procesov in lastnosti tal. Na bolj neprepustnih plasteh ostanejo rjava  slabo dekarbonizirana tla. Razpokan apnenec je bolj aktiven, preperevanje je boljše in profil je bolj popoln.

Vode jerino tudi odnašajo in prelagajo v vrtače, v nižje dele, na polja.

Glavne sestavine j. so aluminijevi oksidi, Fe oksidi in hidrooksidi, kremen, gline in minerali, malo organske snovi.

- jermen = trak iz usnja ali kakega drugega materiala. Z njim pričvrstimo npr. čelado na glavo.

- jerovica = glej: jerina.

- jeseničan = kovan jeklen klin izdelan v železarni na Jesenicah.

- jezero = z vodo napolnjena naravna globel. Podzemeljsko ali podzemno jezero je z vodo napolnjen del podzemeljske votline.

- JKŽ = Jamarski klub Železničar ( tudi pogovorno Ajzenpon ).

- JZS = Jamarska zveza Slovenije. Ustanovljena je bila leta 1972 v Kozini. Do sedaj je v slovenskem podzemlju delovalo dobrih 6000 jamarjev in raziskovalcev krasa. Trenutno je v Sloveniji registriranih dobrih tisoč jamarjev v okoli štiridesetih jamarskih društvih, klubih in sekcijah. V Katastru JZS so podatki o 14 000 jamah in breznih na področju Republike Slovenije.

Stanje v katastru ob ustanovitvi JZS – okoli 3500 enot.

- JRS JZS = Jamarska reševalna služba Jamarske zveze Slovenije. Prva ekipa je bila formirana leta 1958. Štela je štirinajst članov. Danes ima JRS 50 članov na pogodbi in 32 v rezervi.

- Jumar = naziv švicarske firme, ki izdeluje jamarsko opremo. Posebej so znani t.i. žimarji. Prvi so se pojavili okoli leta 1969.

- jura = srednje obdobje srednjega zemeljskega veka.

- Jusar = jamarska tehnika z eno nosilno vrvjo, ki je dolga toliko, da se lahko premaga najglobje brezno v jami in pomožno vrvico ( fi 3 mm ) poljubne dolžine, s katero se opremijo vse vertikale v jami. To tehniko sta razvila Janez Sabolek – Sabla in Franci Malečkar - Arho za raziskovanje Brezna pod gamsovo glavico v Bohinju v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.

- Juvan, Marjan – Manč = znan ljubljanski jamar.

- kača = redka prebivalka predvsem vodnih jam. Srečanje z njo ni prijetno.

- kačji jeziki = fosilizirani zobje morskega psa ( iz Valvasorja ).

- Kačna jama = znamenita, zelo razvejana vodna jama pod divaško železniško postajo. Dolžina znanih rovov je že preko 20 km. Globina – 280. Splet.

- kafe = v žargonu jamskih potapljačev zelo kalna voda. Vidljivost je zgolj do šipe maske.

- kajla = zagozda ( ger. ? )

- kal = lokev. Navadno je to večja vodna kotanja, trajno ali večji del leta z vodo napolnjena vrtača z neprepustnim dnom. To je redko po naravi neprepustno; navadno je tako šele po posegu človeka.

- kalcifikacija = zamenjava primarnih trdnih snovi v živalskih ali rastlinskih ostankih s kalcijevim karbonatom.

- kalcinacija = glej: kalcifikacija.

- kalcit = CaCO3; s skupino sorodnih mineralov kristalizira v trigonalnem sistemu. Le kalcit je polimorfen, za kalcitno vrsto pa je značilen tudi izomorfizem; možno je mešanje v vseh razmerjih.

Kalcit ima značilen steklast sijaj. 3. trdotna stopnja po Mohs-u.

- kalcitni ježki = v ponvicah na odlomkih kapnikov zrastejo kristalne iglice kot posledica kapljajoče vode in spominjajo na majhne ježke ( Divaška jama ).

- kalcitni kristali = lahko so precej veliki, tudi po nekaj dm v daljši osi ( Kristalna jama nad Kupljenikom ).

- kalcitna žila = tanka plast kalcita, ki se je odložil v razpokah. Običajno je svetlejše barve in moli iz apnenčevega površja; tudi kalcitno rebro, kalcitna pola.

- kalcitno satje = zaradi selektivne korozije poudarjene kalcitne žile v obliki satovja.

- kalnost = navadno je mišljena kalnost vode. V naših nižinskih vodnih jamah je navadno zelo velika, na izvirih pod visokogorjem ( Savica, Boka,Soča itd. ) pa je praktično ni-

- kamin = odprtina v jamskem stropu, ki ji običajno ne vidimo konca. ( Iz fr. chminee = dimnik ).

- kaminsko plezanje = tehnika plezanja v kaminih.

- kamnine = različno močno utrjene mineralne skupnosti, ki tvorijo zemeljsko skorjo. 95 % je magmatskih in njim po kemični sestavi podobnih metamorfnih kamnin. Po pomenu mineralov ločimo bistvene in značilne rudnine ter mineralne primesi, ki prvi dve skupini dopolnjujejo, niso pa nujno potrebne.

Po nastanku razlikujemo magmatske k., usedline in metamorfne k. Pri magmatskih se minerali izločajo iz taline glede na temperaturo njih tališča. Po kemični sestavi razlikujemo kisle k., ki vsebujejo manj kot 82 % SiO2, srednje in bazične k., ki so z SiO2 najsiromašnejše. Po količini alkalij oz. kalcija ločimo alkalne magmatske k. ob velikih prelomih v zemeljski skorji in alkalno kalcijeve k.

Usedline nastajajo pri usedanju preperevajočih starejših k. Iz prhkih nevezanih gmot nastajajo z diagenezo vedno bolj trdne k. Struktura usedlin je značilno plastnata. Pri povišanih pritiskih in temperaturah nastajajo iz magmatskih k. in usedlin metamorfne k.

- Kamniška jama = velika jama nad Kamniško Bistrico ( 1570, - 226 ).

- kanal = umetna struga. ( iz ang.- channel ).

- kanalizacija = pogosta oznaka nižjih delov jam, kjer se pretaka voda.

- Kanduč, Franc = legendarni vodič po Taborski ali Županovi jami pri Grosupljem, po kateri je vodil skoraj pol stoletja ( 1924 – 2010 ).

- kangla = valjasta posoda, navadno z gibljivim ročajem za prenos tekočin.

- Kanin = jamarska Meka ( 2587 m ).  Na italijanski strani imajo sistem dolg okoli 100 km. Na obeh straneh je več taužentmeterc.

- kanister = štirioglata posoda za tekočine z vodotesnim pokrovom in ročajem ( ger ). V nekaterih izvedbah ima še pipico.

- kanjon = globok rečni kanal s strmimi stenami in skoraj brez bregov; soteska. ( iz šp. Canon ).

- Kanoni, Janez – Žan = meteorolog ( 1949 – 2021 ); zelo glasen ljubljanski jamar.

- kanta = večja valjasta posoda; zaprta ali s pokrovom ( ang.? ).

- kapa  = čepica ( ger. ).

- kapelica = večja niša ali bogato zasigana manjša votlinica.

- kapilarna cona = območje kapilarnega dviga vode.

- kapilarnost = pojav, do katerega pride zaradi površinske napetosti tekočine na gladini le te v tankih ceveh ( lat. ). Gladina tekočine, ki omoči stene cevke, se ob robu cevke zakrivi navzgor in se dvigne. Nasprotno pa se gladine tekočine, ki cevke ne omoči, ob robu zakrivi navzdol in se zniža. Iz dviga ali znižanja določujemo površinsko napetost. Detergenti zmanjšujejo površinsko napetost.

- kaplja = zelo majhna količina tekočine.

- kapljanje = pogost pojav v jamah.

- kapnica = atmosferska voda, ki se ob dežju steka s strehe. Zbira se v cisterni ali npr. betonskem rezervoarju. V jami je to nakapana voda, ki kaplja s stropa.

- kapnik = stoječa ali viseča tvorba, ki je nastala z izločanjem sige iz kapljajoče vode. Stoječi kapniki so stalagmiti, viseči pa stalaktiti. Kapniki ne nastanejo nujno samo iz sige.

- kapniška jama = jama na krasu, za katero je značilno večje število kapnikov; okapnica ( po Rutarju ).

- kapniški steber = združena stalagmit in stalaktit. Taki stebri so lahko visoki tudi nekaj deset metrov in imajo premer nekaj metrov.

- kapniška zavesa = prosojna, nekaj milimetrov debela zavesa iz sige. Ima lahko tudi par kvadratnih metrov površine in več metrov dolžine. Nastane na poševnih skalnih robovih, po katerih polzi voda, nasičena z apnencem; ne nujno samo v jamah.

- karabin = skrajšano iz karabiner.

- karabiner = glej vponka.

- karbid = spojina, ki z vodo sprošča plin acetilen, ki gori s svetlim plamenom:

  CaC2 + 2 H2O = Ca ( OH ) 2 + C2H2

- karbidovka = jamarska svetilka, ki potrebuje vodo in karbid za razvijanje acetilena, ki daje močan in svetel plamen. Množica tipov.

- karbitarca = svetilka na karbid. Glej karbidovka.

- karbitka = skrajšano iz karbidovka.

- karbonati = kamnine, soli s kisikom v trojni vezavi. Ustrezajo obrazcu M CO3, kjer je M dvovalentna kovina n. pr. kalcij, magnezij, cink, železo, kobalt, stroncij, barij, svinec, mangan ali kadmij. To so kamnine kalcitove skupine. V skupini bazičnih karbonatov je M sestavljen iz hidroksilne skupine in bakrovega iona.

- karbonatne kamnine = vse zakrasevanju podvržene kamnine, ki so soli ogljikove kisline; apnenec Ca CO3, dolomit CaMg (CO3)2 itd.

- karfijolce = karfijolam podobne tvorbe na jamskih stenah ali tleh. Nastanejo kot posledica pršeče vode. Kažejo na prepih v jami in s tem na nadaljevanje.

- karjola = samokolnica ( tujka ).

- Karlovice = obsežen jamski splet ob zahodnem robu Cerkniškega jezera ( slabih 10 km, +/- 45 ).

- karstologija = krasoslovje ( tujka ).

- kaskada = stopničast slap

- kataster = službena evidenca zemljišč po bonitetnem razredu in kulturi ( lat., gr.). Služi za tehnične, gospodarske in statistične namene, za izdelavo zemljiške knjige in je podlaga za odmero davkov. Je temeljni seznam zemljišč, sicer pa temeljni seznam elementov določenega okolja n. pr. urejen seznam kraških jam, urejena dokumentacija o raziskanih jamah itd. Kataster JZS trenutno obsega 14 000 enot.

- katavotron = starejši naziv za požiralnik posebej, če je bil urejen in očiščen ( gr. ); npr. Putickovi štirni na Planinskem polju.

- Kateren, Janko = legendarni vodič po Planinski jami ( 1904 – 1988 ).

- kaverna = umetno izkopana jama ( votlina ), napravljena v času vojne za vojaške namene.

- kavernoznost = glej: votlikavost.

- keber = ( majski ) hrošč.

- kena = kuna ( Kostelsko ob Kolpi ).

- Kenk, Roman = biolog, dopisni član SAZU ( 1898 – 1988 ). Sestavil je obrazec terenskega zapisnika, ki okvirno velja še danes.

- ketna =  veriga ( ger. ).

- kevder = klet ( ger. ).

- kevderc = ljudsko ime za :

       - jamo, ki ima samo en srednjevelik prostor.

       - tip vrečaste jame z enim vhodom.

- statični klimatski tip jame z dvigajočim se vzdolžnim profilom.

- Kittl, Ernst = paleontolog ( 1854 – 1913 ); Hochstetterjev asistent pri izkopavanjih v Križni jami in avtor načrtov jame.

- kladivo = nepogrešljiv pripomoček pri raziskovanju jam in širjenju jamskih rovov; alpinistično, jamarsko, ledno, pnevmatsko itd.

- kladu = skrajšano iz kladivo.

- klamfa = spona v oblik črke U ( ger. ). Konca sta lahko priostrena za lažje zabijanje v les. Uporablja se tudi za izdelavo stopnic npr. v živi skali.

- Klasični kras = izraz je uvedel E. A. Martel v svoji knjigi, takorekoč jamarski » bibliji«, Les Abimes. Oznaka se nanaša na naš Kras.

- klastokras = kras v klastičnih karbonatnih kamninah, konglomeratu, breči, peščenjaku....

 

- klastične usedline = usedline, nastale zaradi mehaničnega usedanja drobirja razpadlih kamnin; lahko so sipke ( nevezane ) - grušč, pesek, prod ali že sprijete v brečo ali konglomerat.

- Klemen, Špela = profesorica likovne vzgoje ( 1963 – 1998 ). Agilna jamarka in jamska potapljačica; prva predsednica JKŽ.

- Klepec, Stanislav = elektrotehnik ( 1941 – 2008 ); znan  belokranjski jamar.

- klešče = nekoč obvezen del skupne jamarske opreme. Uporabljale so se predvsem za menjavo gorilcev na karbitkah.

- klimostatična jama = glej: statična jama

- klin = je plezalski pripomoček, ki ga zabijemo v razpoko v skali. V njegovo uho z vponko  vpnemo vrv ali jeklenico. Neskončno število tipov različnih proizvajalcev. Tudi izraz za prečko pri jamarskih lestvicah in lestvah.

- Klinar, Tomaž = zdravnik ( 1969 – 2016 ); ekstremni smučar, alpinist, jamar, gorski in jamarski reševalec.

- klinometer = merilnik nagiba ( gr. ); naprava za merjenje strmin oziroma naklonov.

- Klinkon, Ines = odlična jamarka

- kobilica = številna prebivalka podzemlja.

- kolca = starejši izraz za voziček s štirimi kolesi za transport česarkoli, recimo jamarske opreme.

- kolektor = zbiralnik

- kolenčnik = zaščita za kolena. Navadno napravljen iz penaste gume.

- koleševka = glej: koliševka.

- koliševka = je več deset metrov široka in podobno globoka kotanja na Notranjskem. Ima prepadna pobočja in vidno dno. Koliševke so po večini nastale z udorom.

- kolk = oblika fosilnega krasa. Je kopasta, holmasta vzpetina, nastala v osnovi domnevno v terciarni dobi. Navadno jih je več skupaj; glej: kovk.

- kolut = jamarske lestvice se zvijejo v kolut. Telefonska žica se navija na kolut.

- kolutna vrvna zavora = bolj razširjena oznaka je desander ( iz fr. descandeur oziroma slovenjeno spuščalec ali spuščalo ).

- kokpit = tip krasa v tropski vlažni klimi z značilnimi  strmimi in zaobljenimi griči, ki se dvigajo iz več ali manj uravnane podlage. Kopasti kras.

- kombi = priljubljeno jamarsko vozilo. Množica tipov.

- kombinirke = tip klešč. V času uporabe karbitk so bile nepogrešljiv del jamarske opreme, saj se je le z njimi dalo menjati zamašene gorilce.

- komolčnik = zaščita za komolce. Navadno napravljen iz penaste gume.

- kompas = pripomoček za določanje strani neba. Izkorišča bodisi silo zemeljskega magnetnega polja na prosto gibljivo magnetno iglo, bodisi vztrajnost in težnost ene ali več vrtavk, pri čemer se os vrtavke skuša na vsakem mestu postaviti v smer sever – jug.

- kompenzator plovnosti = namenjen uravnavanju vzgona pri potapljanju.

- kondenzacijska voda = voda, ki se zaradi kondenzacije nabira v kapljicah na jamskih stenah in stropu, navadno na mestu mešanja toplejšega in hladnejšega zraka.

- konglomerat = sprijeti zaobljeni kosi kamnine, sprijet prod, debelejši pesek....

- konica = jeklen drog, ki je na eni strani priostren. Uporablja se pri širjenju ožin.

- konkrecija = skupek različnih kristalov ali mineralov, ki so ali še rastejo v ploskvah okoli nekega jedra; strdek.

- konoplja = zelo uporabna rastlina. Njena vlakna so se nekoč uporabljala za izdelavo vrvi.

- konta = glaciokraška globel v visokogorskem svetu; običajno skledaste oblike, več deset ali sto metrov dolga, pogosto podobno široka in često širša kot globja. Ljudsko poimenovanje v Julijskih Alpah, kjer je zelo pogosta.

- kontaktni kras = kras na meji različnih kamnin; navadno prepustnih z neprepustnimi.

- kontaminacija = onesnaženje, okužitev

- konvakuacija = širjenje votline zaradi praznjenja jamskih sedimentov. Nastala votlina je k.

 Votlina.

- konzerva = navadno gre za posodo take ali drugačne oblike s hrano.

- koordinate = več sistemov. Glej: Gauss – Krugerjeve, geografske itd.

- koordinate vhoda v jamo = po dogovoru koordinata najnižje točke oboda na vhodu v jamo.

- koordinatometer = pravokoten, lahko kartonast ali kovinski kotnik, s katerim izmerimo koordinate v Gauss – Krugerjevem sistemu. Praviloma je natisnjen že na topografski karti.

- kopa  = v obliki kope izločena siga

- kopasti kras = tip tropskega krasa.

- kopica = manjša kopa.

- Korenč, Drago = grad. teh.; dolgoletni jamar in jamarski reševalec.

- Korenčan, Zvone = str. ing.; znan kranjski jamar in gorski reševalec. Soavtor kolutne vrvne zavore.

- KORK = Koordinacijski odbor za raziskovanje Kanina ( od leta 1998 naprej ).

- Korova = ena od jam v Rombonskemu jamskemu spletu.

- korozija ( lat. ) = kemično in v manjši meri mehanično raztapljanje kamnine, ki je podvržena zakrasevanju, večji del s posredovanjem vode, ki vsebuje ogljikovo kislino. Tudi odnašanje raztopljene snovi.

Apnenec se kot glavna kraška kamnina v čisti vodi skoraj ne topi. Šele če voda vsebuje raztopljen ogljikov dvokis ( CO2 ) nastaja v stiku z njo kalcijev hidrokarbonat, ki je bolj topen:

CaCO3 + CO2 + H2O = Ca ( HCO3 ) 2

Glede na mesto delovanja ločimo podtalno in robno korozijo, glede na smer pa ploskovno in linearno korozijo.

    - aluvialna korozija = pospešena k. karbonatne podlage, ki nastane zaradi prenikanja vode skozi aluvialne naplavine bogate z ogljikovim dvokisom. Značilna za dna kraških polj in dolin.

    - biogena korozija = k. pod vplivom organizmov.

    - linearna korozija = ustvarja v določeni smeri razporejene depresijske površinske oblike.

    - korozija mešanice = pojav, da lahko zmes dveh zasičenih, a različno trdih voda, raztopi še nekaj kamnine. Tako bi mogli nastati večji podzemeljski prostori že globoko v območju zasičenih voda ali ob sotočju podzemeljske reke s pritoki.

    - ploskovna korozija = enakomerno učinkuje na površine.

    - podtalna korozija =  k. karbonatne podlage pod prstjo.

    - pospešena korozija = lokalno hitreje učinkuje in poglablja ter ustvarja kotanje.

    - robna korozija = k. karbonatnih kamnin ob robu manj prepustnih naplavin. Zaradi te korozije so stene kotanj in robovi polj na kraju ponikanja izpodjedeni. Robna korozija razširja slepe doline, kraška polja in depresije z naplavljenim dnom.

- korozijska polica = redka skalna oblika. So nekaj dm do nekaj metrov široke, skoraj vodoravne ploskve na skalnem površju visokogorskega ( subnivalnega ) krasa. Nastanejo z retrogradno ploskovno korozijo, zato so običajno navzgor omejene s strmo stopnjo. Genetsko so sorodne korozijskim stopničkam.

- korozijski ravnik = kraški ravnik, ki je nastal pretežno s korozijskimi procesi.

- korozijski relief = nastal s prevladujočim korozijskim procesom in so zanj značilne korozijske reliefne oblike.

- korozijski stalaktit = s selektivno korozijo nastal skalni izrastek na jamskem stropu. Pogosti so v tropski klimi.

- korozijska stopnička = polkrožna izjedenina, podobna odtisu pete, ki je specifičen pojav razčlenjenih golih, največkrat visokogorskih skalnih površin. Nastaja z omejeno retrogradno ploskovno korozijo.

- korozijski vdolbek = nekaj decimetrov široka in globoka ovalna vdolbina v apneniški skali pod prstjo ( zemljo, preperino ). Ena od oblik podtalnega krasa

- korozijska vdolbinica = do nekaj centimetrov ali decimetrov široka in globoka skalna vdolbinica, nastala zaradi različnih vrst korozije. Pod preperino je širša in plitvejša.

- korozijski žep = posledica erozije na steni rova.

- Kosič, Stanko = gradbenik ( 1939 – 2020 ); znan doberdobski jamar.

- kostna breča = sediment v jamah, povezan običajno z glino ali sigo, v katerem je večja količina različnih fosilnih kosti.

- košelevc = vodnjakasta vrtača ( Vrhnika ). Glej še: koliševka in kukava.

- kotlica = okroglasta vdolbina gladkih sten s premerom nekaj cm ali dm; najdemo jih na stropu, stenah ali na dnu jame. Poznamo korozijsko in erozijsko kotlico. Pogosta je kotlica z vodo.

- kotlič = globel v živi skali, okroglaste, podolgovate ali oglate oblike. Stene oboda so strme, premer nekaj metrov, na dnu se dolgo zadržuje sneg. K. je značilna kraška oblika visokogorskega krasa.

- Kovač, Bogdan = računalničar ( 1953 – 1999 ); v svojem času znan ljubljanski jamar.

- kovačija = kovinski del jamarske opreme ( karabini, žimarji, desanderji... ).

- kovček, medicinski = zdravniki JRS imajo v njem najnujnejše za oskrbo poškodovancev.

- kovk = oblika kopastega krasa. Kopasta vzpetina nastala domnevno v terciarni dobi.

- krajinski park = v Sloveniji jih je kar nekaj vezanih na kras in kraške pojave. Najbolj znan je verjetno Rakov Škocjan, potem Planinsko polje z obrobnimi jamami, Beka z dolino Gliščice itd.

- Krajinski park Pivška presihajoča jezera = park v okolici Pivke. Proti severu meji na Notranjski regijski park.

- kramp = orodje za rahljanje zemlje etc. V grobem ima obliko črke T; navadno ima lesen ročaj in kovinski okel na eni ter lopatko na drugi strani.

- Kranjc, Andrej = geograf, akademik. Dolgoletni jamar in speleolog z obsežno bibliografijo.

- Kranjc, Maja = dolgoletna knjižničarka na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni.

- kras = v prvotnem pomenu besede pusto površje. Kot znanstveni pojem, ki se je pojavil sredi 19. stol. pomeni pojave v kamninah, ki so podvržene raztapljanju ( apnenec, dolomit, kreda, sadra, sol, konglomerat, sneg ). Označuje ozemlje, kjer vlada zaradi razpoklinske prepustnosti kamnine podzemeljsko pretakanje vode. Zaradi kemičnega raztapljanja kamnin se tam lahko razvijejo značilne površinske in podzemeljske oblike kot so škraplje, žlebiči, jame, brezna, vrtače, polja, značilni izviri, požiralniki, suhe doline itd.

Karbonatne kamnine, ki so zakrasevanju zelo podvržene, zajemajo cca 12 % kopne površine na severni polobli.

Po različnih dejavnikih ločimo kras glede na kamnine, v katerih je nastal, klimo, lego, oblikovanost in po stopnji razvitosti.

Glede na kamnine ločimo:

   - apneniški kras,

   - dolomitni kras,

   - klastokras,

   - kredni kras,

   - kras v sadri,

   - kras v soli,

   - puhlični kras,

Glede na klimo ločimo:

   - aridni kras. Nastal je v sušni klimi.

   - glaciokras. Nastal je ob delovanju kraških in glacialnih procesov.

   - nivalni kras. Nastal je v snežni klimi ob učinkovanju snežnice.

   - srednje evropski kras. To je kras s suhimi dolinami na planotastem reliefu in z redkimi drugimi  pojavi na površju.

   - sredozemski kras. Nastal je ob pogojih sredozemske klime.

   - subnivalni kras. Nastal je v višinskem pasu, kjer sneg skopni le čez poletje.

   - subpolarni kras,

   - tropski kras,

   - visokogorski kras,

Glede na oblikovanost ločimo:

   - čokasti kras,

   - fluviokras je kras, katerega površje je oblikoval rečni proces. Korozija je znatna, vendar ne odločilna.

   - goli kras,

   - kozavi k. je kras z gostimi vrtačami,

   - laštasti kras,

   - pokriti kras,

   - polgoli kras,

   - poligonalni k. Kraške kotanje so videti kot poligonalna mreža. Pogoj je primerna tektonska prepokanost.

   - rebrasti kras,

   - stolpasti k. Je značilen za tropsko klimo s svojimi strmimi stolpi.

   - stožčasti k. Je posebna oblika tropskega krasa.

   - vrtačasti kras.

Po stopnji razvitosti ločimo:

   - globoki k. z več sto metrov debelo cono vertikalnega pretakanja.

   - ekshumirani k. Je fosilni kras, s katerega je bila odstranjena vododržna odeja.

   - fosilni k. Nastal je v drugačnih klimatskih pogojih v geološki preteklosti.

   - kopasti k. k., kjer se osamljene dvigajo visoke vzpetine kopaste oblike. Značilen za tropski k.

   - lebdeči kras.

   - obrežni k., na morskem ali jezerskem obrežju.

   - osameli k., kras na manjših površinah sredi nekraške okolice.

   - podtalni k. Oblike v apnencu nastale pod prstjo.

   - prekriti k. Pod prepustnimi naplavinami razvit kras, ki se odraža tudi v površinskih oblikah.

   - prikriti k. Je kras pod tankim neprepustnim sedimentnim pokrovom, katerega oblike se le deloma odražajo na površju.

   - skriti k. Je kras prekrit z neprepustnimi sedimenti, ki se ne odraža na površinskih oblikah.

- zajezeni k. Izolirani ali od več strani z neprepustnimi kamninami obdani kraški masiv.

- krasoslovec = znanstvenik, ki se bavi s krasoslovjem.

- krasoslovje = znanstvena panoga, ki preučuje kras. Je kompleksna veda, ki združuje fizično spleologijo, biospeleologijo, geografijo krasa itd.

- kraška bifurkacija = pojav, da se na krasu voda istega toka pojavlja v dveh ali več krških izvirih ( npr. Loški potok, ki izvira v Rinži in Rakitnici ). Pri vertikalni bifurkaciji se vode iz iste kotanje izlivajo v drugo smer kot nižje ( npr. Cerkniško jezero, katerega vode odtekajo v višji legi proti Raku in Uncu, istočasno pa  skozi aluvijalne požiralnike odtekajo proti Bistri ).

- kraška dolina = z vseh strani zaprta rečna dolina z izviri na eni in ponori na drugi strani ( npr. Rakov Škocjan ).

- kraška erozija = skupno kemično in mehanično delovanje vode.

- kraška erozija prsti = erozija, pri kateri se zaradi spiranja v kraško notranjost zniža raven prsti. Zunanji znak intenzivne kraške erozije prsti so kamni, ki na obdelovalnih zemljiščih pogledajo na površje. ( primer: trebljenje krasa ).

- kraška faza = glej: predkraška faza.

- kraški dol = glej: kraški suhi dol.

- kraški gozd = je značilna vegetacija na krasu. Na našem visokogorskem krasu so ugodne padavinske razmere, zato je tak gozd tam lahko lepo razvit, ob tem pa uravnava odtok.

V naših krajih je bilo v preteklih par sto letih uničevanje gozda zelo intenzivno. Sledila je erozija tal  in sprememba mikroklime. Ponovne ozelenitve zahtevajo mnogo truda in časa.

- kraška hidrografija = značilen razvoj vodnega pretakanja, prepletanje površinskega in podzemeljskega pretakanja vode.

- kraška hidrologija = poznavanje vodnih razmer na krasu, površinskih in podzemeljskih, njih pojavov, povezav izkoriščanja itd.

- kraška ilovica = v ožjem smislu ilovnati netopni ostanek karbonatnih kamnin na krasu. V širšem smislu je to prst ( zemlja ) na krasu ne glede na njeno teksturo.

- kraška kamnina = kamnina, v kateri nastopajo kraški pojavi.

- kraška klima = klima kraškega ozemlja, v kateri se odražajo klimatske oz. mikroklimatske lastnosti kraških kotanj ( npr. klima krških polj ), kraških tal ( posebnosti v geotermični stopnji ) in jam ( jamska klima ).

- kraška mikroklima = glej: kraška klima.

- kraška miza = ledeniški balvan, podorna ali druga alohtona skala, ki je zaščitila apneniško podlago pred  zniževanjem in zato leži na podstavku.

- kraška morfologija = panoga geomorfologije, ki se ukvarja s površinskimi kraškimi oblikami. V širšem smislu veda o površinskih in podzemeljskih oblikah krasa.

- kraška piraterija = glej: kraška pretočitev. Se ne uporablja.

- kraška planota = planota s kraškimi pojavi.

- kraška pretočitev = razširitev porečja s pretočitvijo sosednjega površinskega vodnega toka skozi kraško podzemlje.

- kraška prevotljenost = značilna prevotljenost kraške kamnine, kar omogoča razvoj krasa.

- kraška voda = voda, ki se pretaka skozi zakraselo kamnino in jo opazujemo kot.

   - prenikujočo, kapljajočo vodo,

   - vodne curke v razpokah, ki zbirajo prenikujoče vode,

   - podzemeljske vodne tokove, ki pa običajno izvirajo iz površinskih vodnih tokov – ponikalnic.

Sicer pa je to 1. voda kraškega ozemlja, 2. voda kraškega podzemlja. Po Grundu je to del vode v krasu, ki se pretaka nad nivojem kraških izvirov.

- kraška vodna gladina = meja med zalitim in nezalitim delom kamnine. Ni sklenjena niti ravna ploskev. Voda zaliva le votlinice in pore v kamnini. V splošnem je stopnjasta in nagnjena proti izviru.

- kraške mikrooblike = zelo drobne kraške oblike površja.

- kraški izvir = je pojav podzemeljske vode s kraškim zaledjem na površju. Imamo obrhe, bruhalnike, zaganjalke, brojnice ( izviri sladke ali mešane vode v morju )...

Kraški izviri so vezani na sistem razpok. Višina vode v njih je navadno v več nivojih. Najnižji so stalni. Vode se včasih pretakajo pod pritiskom ( obrhi ). Pritekajo iz manjšega ali večjega brezna; nastajajo izvirni tolmuni.

Vode v izvire lahko pritečejo iz bolj ali manj oddaljenih ponikalnic ( resurgance ) ali pa iz poznanih podzemeljskih tokov, ki se zbirajo iz različnih smeri ( exsurgance ).

Padavinsko zaledje k. izvirov je težko omejiti, včasih pa je to celo nemogoče. Potrebno je poznavanje geološke zgradbe ozemlja.

- kraški jarek = do nekaj metrov širok in globok raven jarek vzdolž razpoke, pogosto s strmimi pobočji.

- kraški pojav = kraški fenomen, posebnost.

- kraški pojavi = značilne oblike na kraških kamninah, ki pričajo, da potekajo kraški procesi, korozija in erozija. Te oblike so žlebiči, škraplje, vrtače, ponikalnice, jame, izviri, kraška polja, zatrepne, slepe in suhe doline, ravniki itd.

- kraški park = območje z značilnim kraškim reliefom in kraškimi značilnostmi ( Rakov Škocjan, Dachsteinsko območje, …).

- kraški ravnik = uravnano kraško površje, ki ga lahko razčlenjujejo drobne in srednjevelike kraške kotanje.

- kraški relief = v širšem pomenu površje kraškega ozemlja, v ožjem pa površje, kjer nastopajo značilne kraške površinske oblike.

- kraški suhi dol = dolga suha dolina kanjonske oblike. Po Meliku večja izrazita suha dolina kot bivši rečni kanjon. Po Radinji niz dolastih vrtač.

- kraški stolp = se ne uporablja. Po hrvaško je to krški hum oziroma krški stožac.

- kraški vodni odtok = za kras značilno odtekanje padavinske vode s prenikanjem skozi kraško podzemlje brez površinske vodne mreže. Tudi sklenjeno prenikanje vodnega toka iz kotanje.

- kraški zid = glej: suhi zid.

- kraško jezero = periodično jezero na krasu. V času odjuge ali po večjih padavinah v depresijo na krasu ( polje ) priteka več vode, kot je lahko odteče ali pa se dvigne gladina podzemeljske vode;

   - podzemeljska jezera,

   - občasna jezera na poljih,

   - jezera, ki leže za lehnjakovimi pragovi,

   - jezera v depresijah na neprepustni podlagi,

   - jezera na krasu na neprepustnih barierah.

Poznana so z Dinarskega krasa in Irske.

- kraško podolje = podolžni sistem kraških polj, uval, suhih dolin, tudi niz nižjega kraškega sveta. Npr. Notranjsko podolje.

- kraško podzemlje = prevotljena in vodoprepustna kamninska gmota kraškega ozemlja. V ožjem smislu celokupnost votlin, zlasti jam in brezen.

- kraško polje = največja kraška vdolbina z ravnim dnom in kraškim odtokom. V tipični obliki ima ponikalnico in strm obod. Ime iz jugoslovanskih jezikov, ki je sprejeto kot mednarodni termin ( polje ).

Glede na vodne razmere poznamo:

   - jezersko kraško polje ima trajno ali skoraj trajno jezero v dnu ali delu dna.

   - periodično poplavljeno kraško polje z občasnimi poplavami ( npr. Planinsko polje ).

   - prelivno kraško polje ima dno iz vodoneprepustnih ali slabo prepustnih kamnin, ki predstavljajo jez za podzemeljske kraške vodotoke, ki zato polje prečkajo površinsko in nato na drugi strani spet poniknejo ( npr. Planinsko polje ).

   - suho kraško polje je brez trajnega ali periodičnega vodnega toka ali poplav ( npr.  Dobrepolje ).

Glede na lego vodoneprepustnih kamnin:

   - kontaktno kraško polje, ki je na stiku med vododržnimi in vodoprepustnimi kamninami. Tudi robno ali semi- polje.

- robno kraško polje je na stiku med robnimi karbonatnimi kamninami  in večjim kompleksom neprepustnih kamnin.

Ostali tipi:

   - odprto kraško polje ima prekinjen obod na eni strani.

   - fosilno kraško polje se v literaturi pojavlja v več pomenih: kaško polje zapolnjeno z neprepustnimi sedimenti ali: nekdanje kraško polje, ki mu je reka predrla obod. Tudi polje, ki je v osnovi nastalo v subtropski klimi in je danes oblika mediteranskega krasa.

- uvalasto kraško polje je polje manjših dimenzij, prehodna oblika med uvalo in kraškim poljem, navadno brez večjega ravnega dna.

- Krašovec, Marko – Mare = gradbenik ( 1949 – 2018 ); znan slovenski jamar, konstruktor, jamski potapljač in filmski snemalec.

- kreda = porozna, dronozrnata, pretežno iz skeletov mikroorganizmov v kredni dobi nastala kamnina. Pretežno je iz kalcijevega karbonata CaCO3. Tako se imenuje tudi najmlajše obdobje mezozoika, srednjega zemeljskega veka.

- Kregar, Vido = legendarni kamniški jamar. Več mandatov predsednik JZS, nazadnje 2010 – 2014.

- kremen = mineral SiO2. V jame je navadno nanešen z nekraškega sveta.

- kremenčev pesek = pogost v dolenjskih vodnih jamah. Izvira iz okolice Ortneka.

- kremenčevi prodniki = na kraških območjih so redki, se jih pa najde.

- krempeljc = plezalni pripomoček v obliki kavlja.

- kristal = je trdno telo, ki ima pravilno notranjo zgradbo in ravne mejne ploskve.

- Krivic, Primož – Krivček = geolog in hidrogeolog ( 1950 – 1990 ). Znan ljubljanski jamar.

 

- Križna jama = verjetno ena najlepših vodnih jam v svetovnem merilu ( 8273, +32, - 70 ? ). Glej še: Cerar, Schmidl, Hochstetter, Szombaty in Kittel.

- krogla = geometrijsko telo. Vse točke na obodu so enako oddaljene od središča telesa.

- kroki = risba dela površja, narejena s preprostimi pripomočki v kratkem času.

- kropa = značilen kraški izvir; toponim.

- krošnja = kovinsko ali leseno ogrodje za prenos težjih bremen na hrbtu. Daje potrebno stabilnost. Lahko ima tudi streho, ki omogoča nalaganje v višino ( bohinjska varianta ).

- kroženje vode = nepretrgan proces prehajanja vode v različnih oblikah prek padavin, površinskega in podzemeljskega odtoka, izhlapevanja in kondenzacije ter porabe rastlinstva, med atmosfero in zemeljskim površjem. Večji del padavinske vode izhlapi ( 70 % ), ostalo odteče proti morju; dve tretjini lete po površju, tretjina po podzemeljskih poteh. Voda v krožnem procesu vlaži zemljo in zrak, izplakuje in izpira, prenaša plavno gradivo, posreduje hraniva, daje energijo, deluje mehanično in kemično.

- Krpelj, planinski klub = uspešno medvojno ilegalno društvo primorskih planincev in jamarjev.

- krplje = pripomoček za gibanje po mehkem snegu.

- krš = kras ( hr. ).

- Kruh in lisica = ena od jam v Rombonskem jamskem spletu. Sin: J4.

- krupa = glej: kropa.

- kugla = krogla ( ger. ). Tudi naziv za okrogel kamen.

- kuk = značilen za Dinarski kras. Skalni blok značilne oblike, ki je odpornejši na korozijo kot okolica. Na Kubi jih imenujejo mogote.

- kukava = eden od ljudskih nazivov za udornico oziroma koliševko. ( Laška kukava itd. ).

- kuna = pogosta prebivalka  podzemlja. Bolj znana je kot hrvaška denarna enota.

- Kunaver, Jurij = geograf, profesor; legendaren slovenski jamar.

- Kunaver, Pavel = gimnazijski profesor ( 1889 – 1988 ). Jurijev oče in prav tako legenda slovenskega jamarstva. Vplival je na generacije jamarjev pa tudi tabornikov in naravoslovcev na splošno.

- kup = velika količina nečesa.

- Kuščer, Dušan = geolog ( 1920 – 2012 ). Skupaj z bratom začetnik slovenskega jamskega potapljanja.

- Kuščer, Ivan = fizik ( 1918 – 2000 ). Dušanov starejši brat.

- kvarc = kremen ( ger. ).

- kveder = posebno oblikovan železen žebelj za okovanje planinskih čevljev. Zgodovina.

- labirint = sistem rovov, ki se večkrat cepijo in zopet povezujejo. Nastali so iz različnih vzrokov v razpokah v freatični coni ali v razpokah, ki jih je izdelala poplavljajoča voda; blodnjak.

- Labodnica = takoj čez italijansko – slovensko mejo pri Trebčah, že na italijanski strani, vendar na slovenskem etničnem ozemlju. Nekdaj najglobja znana jama na svetu ( - 329 m ).

- Ladišić, Borivoj – Boro = kemik in nadvse agilen novomeški jamar. Avtor mnogoštevilnih zapisnikov in načrtov, ki se odlikujejo predvsem po preciznosti in točnosti

- lahkovec = ljudski izraz za lehnjak.

- Lajovic, Aleš – Hov-hov = metalurg, konstruktor, pevec in jamar. Predsednik JZS 1998 – 2000, pred tema pa JKŽ - ja in DJP Proteusa.

- laminarni tok = tok vode brez vrtinčenja, kar je možno samo pri majhnih hitrostih vode.

- lampa = svetilka ( ger. ).

- lampenflora = flora, ki se razvije ob osvetlitvi v turističnih jamah ( ger. ).

- lapor = kamnina, sestavljena iz drobnih zrnc gline in apnenca ali dolomita.

- Lascaux = znamenita jama z jamskimi poslikavami.

- lašt = strukturna stopnja v visokogorskem svetu, široki poševni iztegnjeni skladi.

- laterna = preprosta svetilka s kovinskim ali lesenim zasteklenim ohišjem.

- lavini stalaktiti = od stropa v lavinih jamah viseči deli kamnine.

- Leben, France – Aci = arheolog; predsednik JZS od 1972 – 76.

- led ( jamski ) = led, ki nastaja v vhodnih delih žepastih jam in jam s prepihom iz kapljajoče vode, kondenza ali snega. Navadno se čez poletje stali, ni pa nujno.

- led diode = novejša pogruntacija, ki je izdatno posegla v jamarsko razsvetljavo. Sedaj vidimo stvari, ki jih prej nikakor nismo mogli, tudi zaradi barve svetlobe – recimo kake stare znake oziroma slikarije na stenah. Svetloba je intenzivna, z malo porabo energije pa tudi dolgo svetijo.

- Ledena jama na Stojni = zanimiva, precej globoka jama z ledom na Mestnem vrhu v bližini Kočevja ( 180, - 105 ).

- ledena sveča = zraste navadno v vhodnem delu jame v zimskem času kot posledica vdora hladnega zraka v jamo. S stropa kapljajoča voda se strdi v led v obliki sveče.

- ledena zavesa – zraste podobno kot zavesa iz sige, le precej hitreje in se seveda tudi hitro stali.

- ledeni heliktiti = ledeni izrastki na kapnikih ( kristalna rast ). So redki.

- ledeni kapnik = nastane podobno kot ledena sveča.

- ledeni steber = združen ledeni kapnik ( stalaktit ) z ledeno svečo ( stalagmit ).

- ledenica = jama z ledom ali jama za shranjevanje ledu; lahko tudi umetna ( Ledenica pri Divači ). Ponekod tako imenujejo gospodinjske hladilnike.

- ledene jame = podzemeljske votline, kjer se stalno ali občasno zadržuje led. Glede na mikroklimatske pogoje so:

   - statične; enotna votlina brez zračnega toka na dnu. Ujet mrzel zrak ne dovoli kroženja  toplemu zraku. Led je stalen.

   - dinamične; jama ima več vhodov, temperatura niha, zrak kroži.

- ledeniške jame = jame nastale v ledu zaradi delovanja vode topečega se ledu.

- Ledenka = okrajšava za Ledeno jamo na Viševniku ( 2345, +/- 286 ).

- ledica = svetilka s svetlečimi diodami ( LED ).

- lednik = temno modrikastosiv apnenec ( ljudsko, Polh. Dolomiti ).

- ledni klin = posebna oblika klina za plezanje in sidranje v ledu ( z vijačnico in druge variante ).

- lege jam = so navadno podane v Gauss – Krugerjevih koordinatah in se nanašajo samo na tisto  karto, na kateri smo jih določili. Prenos koordinat iz ene na drugo karto ni mogoč, ker se med seboj preveč razlikujejo. Zlasti v visokogorju taki prenosi lahko pripeljejo do absurdov.

- lehnjak = porozna usedlina, tudi lahkovec imenovana. Gre za vrsto organogenega apnenca, ki nastaja z inkrustacijo rastlin v vodah, na pragovih brzic, kjer je večje prezračevanje, ter izvirih. Pomembna je sestava vode.

- Les Abimes = takorekoč » jamarska biblija ». Napisal jo je E. A. Martel, izdana pa je bila leta 1894. Obsega okoli 600 strani, od teh je približno 100 posvečenih » Matičnemu krasu » - to je našemu krasu. Izraz je uvedel Martel.

- lestev = priprava s prečnimi klini ali deščicami, ki omogoča ljudem vzpenjanje ali spuščanje.

- lestvica = majhna lestev; ima še mnogo drugih pomenov.

- lestvice = že nekoliko zastarel del jamarske opreme za premagovanje navpičnih ali zelo strmih rovov. Glej: jamarske lestvice.

- leščerba = slaba svetilka na olje, loj itd. Plamen je pred ugasnitvijo zaradi piša vetra zaščiten z zasteklenim lesenim ali kovinskim ohišjem.

- Lidar = je kratica za lasersko snemanje površja. Ker ga vegetacija ne moti, je primerno orodje za iskanje vhodov v podzemlje in točno določanje lege vhodov, vključno z nadmorsko višino.

- Lijak = v Vipavski dolini; visokovodni preliv Mrzleka.

- Ljubljanska = okrajšava za Ljubljansko jamo pod Koglom ( 1120, - 310 ).

- lezika = stik dveh skladov, medskladovna ( medslojna ) ploskev ali špranja. Je posledica spremembe v sedimentaciji.

- limonit = železova ruda ( FeO(OH) . n H2O ). Pri nas so jo kopali tudi v kraških breznih. Taka brezna so lahko globoka tudi par sto metrov ( Ratitovec ). Sicer pa je limonit navadno v rudnih lečah na površju ( Rudno polje ).

- limonitni kapniki = podobni so navadnim kapnikom, le precej hitreje rastejo ( rudnik Sitarjevc, Litija ).

- litosfera = zemeljska skorja ( gr. ).

- lisica = pogosta prebivalka  podzemlja.

- lisična = jama z majhnim vhodom, majhna jama.

- litiotide = okamnine školjk, podobnih leščurjem ( Podpeč ).

- Ljubljansko barje = 163 km2 obsegajoča ravnina južno od Ljubljane z mnogimi izdatnimi kraškimi izviri na jugozahodnem obrobju.

- ljuti krš = površje polno skal in sem ter tja kaka travica ( hr. ).

- Logarček = znana, okoli 5 kilometrov dolga jama ob vzhodnem robu Planinskega polja ( 4888, - 120 ).

- lojtra = lestev ( ger. )

- lokva = plitva vrtača, v kateri so uredili neprepustno dno, da se na njem nabira padavinska voda; napajališče.

- lopata = orodje, s katerim si pomagamo pri kopanju prehodov v glinah in ilovicah. Zaradi pomanjkanja prostora so to večinoma lopatke.

- Lucifer = dobesedno: Tisti, ki nosi luč ( iz lat. ).

- luciferovanje = jamarski krst pri JKŽ – ju.

- luft = zrak ( ger. ).

- luftmodroc = napihljiva blazina ( ger. ).

- luknja = vsaka podzemeljska votlina ne glede na velikost in ali je brezno ali jama.

- luknjar = jamar. Se ne uporablja prav pogosto.

- macola = težje kladivo. Navadno se ga uporablja za razbijanje kamenja in širjenje ožin.

- Macola = ime ene od tavžentmeterc na Kaninu ( 2593, - 1016 ).

- magnetna deklinacija = kot med dejanskim in magnetnim severom, ki se s časom spreminja. Pri daljših vizurah, zlasti na terenu, jo je treba upoštevati.

- magnezijev trak = izjemno dobro in svetlo gori. Nekoč se je uporabljal pri jamskem fotografiranju. Težava je bila le v tem, da se je pri gorenju sproščala izjemna količina dimnih plinov.

- mahovi ( briophyta ) = v to skupino uvrščamo preko 20 000 rastlin. To so zelene, dvodomne ali dvospolne kopenske rastline z zelo izraženo izmeno generacij. Nekatere rastejo v ali ob jamskih vhodih.

- majon = trikotna vponka z matico. Slovenjeno iz maillon rapide ( fr. ).

- majzel  =  sekač ( ger.)

- makaronček = krhek kapnik v obliki cevčice, ki visi s stropa jame. Lahko je precej dolg, tudi preko metra. Navadno jih je po več skupaj. Rastejo na močno prepokanem stropu jam.

- Makovec, Ana = odlična borovniška jamarka.

- Mala Boka = spodnji vhod v skozenc BC4 – Mala Boka ( 11875, + 1319 ). Ima impozanten vhod, ki se ga vidi s ceste pod slapom Boka pred Bovcem.

- Malečkar, Franci = znan slovenski jamar in soavtor tehnike Jusar.

- Mammoth cave = najdaljši znani jamski splet na svetu. Trenutno ima 675,9 km znanih rovov; Kentucky, USA.

- marifugija = vodna jamska žival.

- marinar = tip vitla, ki se je nekoč uporabljal tudi pri reševanjih v jamah.

- Marinič, Jožef = trgovec ( 1838 – 1916 ). Raziskovalec Škocjanskih jam.

- markazit = podoben piritu, ima pa drugačno kristalno strukturo in je bolj krhek. FeS2.

- marmor = gosta metamorfna kamenina bele do sive barve. Nastal je s prekristalizacijo apnenca v kalcitni marmor ali dolomita v dolomitni marmor. Jame v marmorju so krasne ( izvir Belega Drima na Kosovu v bližini Peći ).

- Martel, Edouard Alfred = pravnik in speleolog svetovnega slovesa ( 1859 -1938 ). Sodeloval z Anthronom pri raziskavah Postojnske jame. Avtor knjige » Les Abimes » - takorekoč »jamarske biblije«, kjer je kaka šestina oziroma okoli sto strani posvečena našim jamam.

- Marussig, Miran = gradbenik. Dolgoletni tajnik DZRJS in avtor logotipa JZS.

- Marušič, Franc – Lanko = slavist; vrhunski jamar.

- maska, potapljaška = nepogrešljiva pri jamskem potapljanju; veliko tipov. Omogoča gledanje pod vodo brez bistvenih omejitev, pa tudi glasovno sporazumevanje, če ima vgrajen podvodni telefon.

- Matica = navadno je mišljeno DZRJ Ljubljana.

- matica = telo z izvrtino, v kateri je navoj. Skupaj z vijakom tvori pritrdilni element. Množica izvedb in materialov za različne namene.

- matična kamnina = kamnina, v kateri so nastale jame.

- meander  = oznaka za rečno vijugo ( tur., po reki Buyuk Meandres ). Reka se zvija po ravninskem svetu, ker ima majhen strmec in počasen tok. Na zunanji strani vijuge udarja v breg in ga ruši, na notranji strani pa odlaga gradivo.

Ujeti meandri so deli rečnega toka, ki je zaradi dviganja ozemlja zarezan v živo skalo.

Značilno zaviti in vijugavi so rovi v vadozni in freatični coni običajno tam, kjer plasti niso strme in kjer je mnogo stranskih pritokov.

- medicinski vozel = eden od vozlov, ki se uporabljajo v jamarstvu;  podaljševalni vozel.

- medved = v jamah navadno prespi zimo. Ni navdušen nad obiskovalci v svojem brlogu in zna biti nevaren. Je nenavadno hiter, čeprav mu tega ne bi prisodili.

- megalodontide = fosilne školjke. Po obliki spominjajo na srce ( Srnica oziroma verjetno pravilneje Srčnica pri Bovcu, kjer jih je obilo ).

- melioracije na krasu = tehnična prizadevanja za izboljšanje življenjskih razmer. V praksi to pomeni med drugim tudi urejanje strug hudournikov, rek in potokov nad in pod zemljo, da bi se zmanjšale in skrajšale poplave na kraških poljih. Pri teh delih je bilo potrebno poznavanje podzemnih jam.

- melišče = pod strmimi stenami se odlaga preperina, tudi kot posledica zmrzovanja; na strmih pobočjih melišč je vse od drobnega peska, do velikih skalnih blokov.

- melj = droben pesek oziroma razpadli delci kamenin.

- Merela, Maks = gozdar; jamar in jamarski reševalec. Vodja operative JRS.

- meridian = poldnevnik; umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje zemeljska pola.

- merilna lata, letev = se uporablja pri merjenju s teodolitom; tudi za merjenje vodostajev.

- merilni balonček = balonček napolnjen s helijem za merjenje višine jamskih stropov. Se ne uporablja več.

- merilni instrumenti = oprema za merjenje podzemeljskih prostorov: kompas, naklonomer, redkeje teodolit, merilni trak. V zadnjem času se uporabljajo inštrumenti z isto funkcijo vendar delujejo na elektronski osnovi.

- merilni zapisnik = zbir vseh zapisov in skic, ki smo jih napravili pri merjenju jame.

- merjenje jam, meritve = izmera podzemeljskih prostorov z raznimi merilnimi inštrumenti; podzemeljska topografija.

- merokras = je po Cvijiću delni, nepopolni kras. Pomeni tudi srednjeevropski kras; polkras. ( sh. merokarst ).

- meteorni kras  = nastal zaradi delovanja padavinskih voda na kraške kamnine.

- metulj = tudi tip vozla.

- mezozoik = srednji zemeljski vek. Obsega periode: kredo, juro in trias.

- mezenje = komaj opazno polzenje vode po kapnikih, sigi ali stenah jam.

- Michler, Ivan ml.= znamenit jamar ( 1891 – 1982 ). V AO armadi je vodil jamarsko skupino z imenom Hohleforschergruppe leutnant Michler.

- MIG = jamski splet v Tolminskem Migovcu. Trenutno najdaljši jamski splet v Sloveniji ( okoli 43 km, - 972 ).

- Mihailovski, Matej = vrhunski jamski potapljač. Nekdanji predsednik JKŽ, v letih 2015 in 2016 pa predsednik JZS.

- Mihevc, Andrej = geograf; vsestranski logaški jamar in speleolog. Posvetil se je predvsem Kačni jami in Paradani ter brezstropim jamam. Več let je urejal revijo Naše jame. Predsednik JZS od 1994 do 1996.

- mikrit = zelo fina karbonatna struktura. Zrna imajo v premeru 1 do 4 mikrone.

- mikrokorozijske oblike = zelo drobne oblike skalnega površja, ki so nastale kot posledica korozije.

- mikrokraške oblike = so drobne oblike skalnega površja. Glej korozijske vdolbinice, škraplje, žlebiči....

- mikrožlebiči = na vrhu golih skalnih površij. Običajno so za prst široki in prav toliko globoki.

- mineral = naravna spojina z značilno kristalno zgradbo, nastala s pomočjo geoloških procesov.

- minimalni pretok vode = biološki minimum. To je količina vode, ki še zagotavlja obstoj vodnega življenja.

- Miss Copeland = Fanny S. Copeland ( 1872 – 1970 ). Prva znana jamarka in alpinistka v naših krajih. Zaljubila se je v naše hribe. V Angliji je pustila moža in tri otroke in se preselila v Ljubljano.

Bila je dolgoletna lektorica za angleški jezik na Ljubljanski univerzi. Bila je štiridesetkrat na Triglavu, nazadnje, ko je bila stara 88 let. Na svojo željo je pokopana na Dovjem.

- mivka = zelo droben zaobljen pesek s premerom zrn pod 2 mm.

- Mlinar, Ciril – Cic = strojni tehnik; konstruktor, fotograf, filmski snemalec in znan jamski potapljač.

- močerad = navadno v jamo pade, sicer pa živi na površju.

- močeril ( protej, proteus, človeška ribica ) = dvoživka, ki živi le na dinarskem krasu ( Proteus anguinus Laur. ). Glej: proteus.

- močilo = šibak izvir

- mogota = kubanski izraz za apnenčast skalni blok značilne oblike.

- Molička peč = splet dveh jam – Ledene device in Zadnikovega brezna ( 3817, - 1113 ).

- monolit = osamljeni kamnit blok ali steber.

- Montania = ime prve lokomotive ( bencinske ) za vleko vlakcev s turisti v Postojnski jami.

- morost = močvirje, barje ( ger.? ).

- morska estavela = estavela, ki obdobno požira morsko vodo, obdobno pa bruha polslano.

- morska lilija = fosil ( Jama pod Debelim vrhom, TNP ).

- morski mlin = mlin, ki ga poganja tok morske vode, ki teče proti morskemu požiralniku.

- morski požiralnik = v nivoju morske gladine ležeči požiralnik, kamor teče morska voda.

- mosor = hum. Ostanek reliefa v uravnanem delu kraškega površja.

- motika = orodje z lesenim ročajem in trikotno lopatico. Za rahljanje ima še dva trna oziroma špici.

- motovilo = predhodnik vitla. Motovilo je uležajen valj, na katerega se navija vrv, poganja pa se ga z ročicami. Izraz uporablja Putick v članku o Gradišnici.

- Mršek, Mitja = vrhunski slovenski jamar.

- mrtvi vozel = tip vozla, ki se uporablja v jamarstvu pri varovanju. Se ne zadrgne in relativno lahko razplete. Sinonim: tkalski vozel.

- Mrzlek = potopljen izvir v dolini Soče nad Solkanom ( 160, – 112 ); pomemben vir pitne vode. V njem je bila po naravni poti dosežena najnižja točka Slovenije ( 32 metrov pod morsko gladino; raziskal Tomo Vrhovec  ).

- mulj = vlažna oziroma z vodo prepojena glina.

- most, naravni = kar pogost pojav po jamah. Nastane z rušenjem stropa, zaradi korozije, izsutja itd. Naša najbolj znana taka mostova sta Veliki in Mali naravni most v Rakovem škocjanu.

- Mušja jama = tudi Jama na Prevali ( 200, - 90 ). Pomembno arheološko najdišče. Szombaty je tam izkopal stotine bronastih žrtvenih predmetov.

- nabijač = železni nastavek z vijakom, približno tako težak kot jamarsko kladivo. Uporablja se za ročno vrtanje lukenj v primerno kamnino. Na vijak se namesti svedrovec ( npr. tip Triglav ), ki ima na drugi strani kaljeno ozobljeno krono. Z nabijanjem in sočasnim vrtenjem izvrtamo luknjo. Ko je dovolj globoka, potegnemo iz nje svedrovec in na strani krone potisnemo v izvrtino v svedrovcu stožčasto zagozdo. Ponovno potisnemo svedrovec v luknjo. Z udarjanjem po nabijaču dosežemo, da zagozda razširi krono na svedrovcu, ki je tako fiksiran. Odvijemo nabijač iz svedrovca. Z vijakom sedaj pritrdimo na svedrovec npr. ploščico z vponko.

- načrt, jamski = načrt jame, izdelan na podlagi meritev. Vsebuje tloris, vzdolžni iztegnjeni profil in prečne prereze.

- Nada = ime prvega napihljivega jamarskega čolna DZRJ ( leta 1929 ).

- nadmorska višina vhoda = po dogovoru je to najnižja točka oboda vhoda.

- nadir = naklon vizure; nasprotje od zenita. Točka točno pod opazovalcem. Naklon je v tem primeru – 90 st.

- Nagel, J. Anton = češki jamar, ki je sredi 18. stoletja po cesarskem ukazu meril jame na Kranjskem ( 1717 – 1794 ). Leta 1748 je napravil tudi prvi načrt Željnskih jam pri Kočevju.

- nahrbtnik = vreča z naramnicami in stranskimi žepi za transport osebne pa tudi skupne jamarske opreme po terenu. Kot že ime pove, se nosi na hrbtu. Pogosto je v kombinaciji s krošnjo ( kovinskim ogrodjem ), ki omogoča večjo togost tovora in boljšo porazdelitev teže. Množica izvedb.

- najdba = navadno gre za arheološke najdbe.

- Najdena jama = najznamenitejša jama Lanskega vrha ( 5216, - 121 ). Dilema, ali gre v tem primeru za skrivnostno Lippertovo jamo, še vedno ni razrešena.

- naklon rova = kot med horizontalo in smerjo navidezne središčnice rova. Je lahko pozitiven ali negativen ( od 0 do +/- 90 st. )

- naklonomer = naprava za merjenje naklonov npr. jamskih rovov.

- napihljiva blazina = omogoča udobno spanje na mrzlih in skalnatih jamskih tleh.

- naplavina = je trajno ali začasno odložena rečna, hudourniška ali morska plavina ( mivka, pesek, prod ).

- naramnice = služijo elegantni, neboleči nošnji npr. nahrbtnika, krošnje, transportne vreče itd.

- narava = vse, kar obstoji neodvisno od človeka. Narava je objektivni svet v gibanju in razvoju.

- naravna znamenitost = del naravne ali kulturne dediščine, ki ima posebno vrednost in je zaščiten.

- naravni most = običajno del jamskega stropa, ki se pne preko ostanka nekdanje jame.

- naravno okno = ostanek nekdanje jame. Lahko pa je rezultat izsutja zdrobljene cone.

- naravni spomenik = objekt ali manjša površina z živo ali neživo naravo, ki se odlikuje s posebnimi znanstveno ali kulturno zanimivimi oblikami, vsebino, dimenzijami, lego, redkostjo ali pa predstavljajo vzorčne primere splošno razširjenih naravnih pojavov.

- naravni rezervat = manjše zavarovano območje, ki ga odlikuje prvobitna narava ali površina s posebno značilno živo ali neživo naravo. Naravni rezervati imajo predvsem kulturno – pričevalni in znanstveno – raziskovalni pomen.

- nasičena voda = voda, ki ni več sposobna za korozijo. Nasprotje agresivni vodi.

- nastanek jame = razlaga, kako je jama nastala.

- Naše jame = osrednja slovenska strokovna jamarska revija, ki jo izdaja Jamarska zveza Slovenije. Prva številka je izšla leta 1957.

- natega = hidrotehnična naprava, ki omogoča npr. praznjenje sifona z ujeto vodo.

- navidezni kras = kraški pojavi, ki so nastali na druge načine, ne na podlagi erozije in korozije v topljivih kamninah, n. pr. kras v lavi.

- neopren = material za izdelavo potapljaških oblek; razne debeline.

- Neanderthal = kraj v Nemčiji, kjer so našli prve ostanke današnjega človeka.

- neandertalec = naš daljni prednik.

- neandertalčeva piščal = najdena v jami Divje babe, ne daleč od Idrije. Glej: Divje babe.

- netopir = pogosti krilati prebivalec podzemlja. Edini sesalec, ki zna leteti.

- niša = manjša oglata ali polokrogla votlinica z ravnim ali položnim dnom, vglobljena v jamsko steno.

- nivalni kras = Izraz se uporablja za opis območij s sneženjem in občasnim sezonskim taljenjem ter z mnogo podzemeljskih voda.

    - kjer je bilo območje pod ledom, kasneje pa v nivalnih pogojih. Reliefne oblike so bile prekrite z oblikami glaciokrasa, vendar so nivalne oblike bolj izrazite,

    - na nezaledenelih območjih, kjer je pretoplo za permafrost; značilne so vrtače, odtekanje vode je le spomladi. Vrtače so na mestih z več snega oziroma kjer se ta dlje časa zadržuje.

- nivo = višina npr. vode ( fr.niveau ).

- nogavica = ima več fukcij, kot bi ji človek prisodil na prvi pogled. Ščiti noge pred mrazom, skrbi za ventilacijo kože stopal in za enakomernejšo porazdelitev obremenitev v čevlju, ščiti pred odrgninami, žulji itd.

- nosila, jamarska, potapljaška = namenjena so transportu ponesrečencev po jami, nad in pod vodo, skozi ožine in po vertikalah.

- Notranjski regijski park = osrednja zanimivost je seveda Cerkniško jezero.

- Novak, Dušan = geolog; nadvse delaven hidrolog in jamar ( 1931 – 1998 ).  Avtor številnih člankov, dolgoletni tajnik Jamarske zveze Slovenije in upravnik revije Naše jame. Ustanovitelj JS PD Železničar ).

- Nova Križna jama = zelo lepa jama v bližini Križne jame pri Ložu ( 1415, - 18l ). Zaradi lepote in krhkih sigastih tvorb je za obiskovalce zaprta. Med obema jamama – Križno in Novo Križno je izredno globok sifon.

- Novokrajska jama = zelo velika jama pod slovensko – hrvaško mejo pri Rupi ( 1180, - 164 ).

- nož, skalni = glej: skalni nož.

- nujna pomoč – neseser = manjša vrečka ipd., v kateri jamar na priročnem mestu ob pasu hrani nabijač za svedrovce, svedrovce, zagozde, rezervne baterijske vložke, prvi povoj itd. ( fr. = necesaire ).

- numulitni apnenec = poln fosilov numulusov ( numulus = novčič ( lat. )).

- nylon = eno od umetnih vlaken, ki se uporablja za izdelavo vrvi, trakov itd.

- obcestno jamarjenje = 1. V jamarskem žargonu nesistematično prečesavanje terena. 2. Poceni nabiranje katastrskih točk.

- obhodni rov = omogoča ( v primeru, da obstaja ) izogibanje preprekam kot so jezera, podori itn.  med gibanjem po jami.

- objemka = kovinski ali plastičen obroč za ojačanje na primer cevnega spoja ( recimo kovinska – plastična cev na karbitki ).

- obmorske jame = nastajanje votlin v območju mešanja slane in sladke vode. V tej coni je intenzivno topljenje in možno je tudi nadomeščanje kalcita z dolomitom. Opazujemo veliko sekundarno poroznost in dokaj velike votline. Z vrtanjem so bile na Floridi odkrite kaverne v globini 200 do 600 metrov pod gladino morja. Kavernoznost gobastega tipa sledi razpokam in lezikam. Večje votline na Capriju, otok Biševo, obala pri Kotoru itd.

- obrazna maska = navadno iz pleksi stekla. Varuje obraz ponesrečenca v nosilih pred padajočim npr. kamenjem. Boljši je vizir.

- obrh = močan kraški izvir, v katerega priteka voda iz potopljenega brezna oziroma iz tal, npr. izviri Male in Velike Ljubljanice; toponim.

- obročkanje = označevanje netopirjev z obročki in oznakami, da bi ugotovili njihovo gibanje, dolgost življenja in življenjske navade.

- očesna matica = tudi matica z obročem. Obroč je lahko na matico privarjen ali pa izdelan z njo v enem kosu v utopu. Množica izvedb. Uporablja se pri izdelavi sidrišč.

- očesni vijak = tudi vijak z obročem. Obroč je lahko na vijak privarjen ali izdelan z njim v enem kosu v utopu. Množica izvedb. Uporablja se pri izdelavi sidrišč.

- odcedna voda = kraška voda, ki tvori glavnino rečnega pretoka po daljši suši oziroma voda, ki se počasi preceja skozi kraško gmoto do večjih žil.

- odplavljanje = odnašanje gornjih plasti sedimentov v jamah s podzemnimi vodami.

- odtočni količnik = podatek, ki pove kolikšen odstotek padavin, ki padejo na določeno površino v določenem času odteče, koliko pa jih izhlapi, izgine v tla ali jih zadrži rastje. Odtočni količnik je večji, če so padavine večje, če več padavin pade pozimi, če neenakomerno padajo in čim manj je rastja.

- odtočni sifon = po njem voda odteka npr. iz rova; smrk.

- okamnine = glej: fosili.

- okapnica = starejši izraz za jamo s številnimi kapniškimi tvorbami ( Rutar ).

- okno ( jamsko ) = odprtina v jamskem stropu ali med dvema votlinama.

- ombrograf = zapisuje trajanje, jakost in količino padavin na določenem območju.

- ombrometer = glej: dežemer ( gr. ).

- onesnaževalec = emitent, polutant, povzročitelj ali krivec za onesnaženje. Onesnaževalca je treba prijaviti sanitarnemu inšpektorju oz. organom za notranje zadeve.

- oolitni apnenec = nastal v priobalnem pasu. Ima vidne značilne oolite ( kroglice ).

- opremljanje jame = izdelava sidrišč in napeljava vrvi, napeljava telefona, postavitev bivakov itd.

- oprimek = pri prostem plezanju navadno kaka skalna razpoka, polička, nos ali kaj podobnega, česar se lahko oprimemo in si pomagamo v naslednji raztežaj.

- organogeni apnenec = nastal pretežno iz organskih sestavin.

- orgle = skalno žlebičje ali sigasta zavesa, ki spominja na orgelske piščali.

- os rova = navidezna središčnica rova.

- osamljeni kras = krpa apnenca obdana z nekraškimi kamninami.

- Osgood = zložljiv platneni čoln, ki ga je uporabljal Martel pri raziskovanju podzemeljskega vodovja.

- osmica = kovinski pripomoček v obliki osmice za spust po vrvi. Uporabljajo ga alpinisti. Vpne se v plezalni pas.

- osmica =  tip vozla. Uporablja se: vpletena, z dvojno zanko, vpletena z zanko za podaljšanje in vpletena dvojna.

- Osole, France = biolog, kvartarolog ( 1920 – 2000 ). Dolgoletni predsednik DZRJL.

- Osp = zanimiv velik spodmol z ostanki srednjeveške utrdbe, ki se nadaljuje v vodno jamo. V bistvu gre za visokovodni preliv ( 1607, - 54 ).

- otok = stalno ali občasno nepoplavljeno zemljišče.

- ožina = ozek del rova.

- P4 = del spleta Renejevo brezno – P4 ( dobrih 12 km, -1322 ).

- padavine = oblika vode v trdnem ali tekočem stanju, ki pada skozi atmosfero proti tlom in jih navadno tudi dosežejo. Pršenje, dež, sneg, toča, sodra idr.

- padavinska voda = voda, ki zaradi težnosti s površja prenikne skozi prst in kamnine do gladine podzemeljske vode. Hitrost prenikanja je odvisna od por in razpok v kamnini.

- pajek = vseprisoten številčen prebivalec podzemlja ( Stalita taenaria ). V nasprotju z zunanjim sorodstvom ne plete mrež. Pajek pa se imenuje tudi trikrako ogrodje za pomoč pri plezanju v kamine.

- pajsar = navadno jeklen kovan drog s posebno oblikovano peto, ki omogoča dvig in premik težkih predmetov ( npr. lokomotiv ) s kontrapezo, lomljenje kamenja itd.

- Palčič, Tone = odličen borovniški jamar; vodja raziskav v trenutno najgloblje slovenske jame.

- paleontologija = veda, ki proučuje fosilne ostanke izumrlih organizmov.

- paleokras = fosilni kras, ki se je ponovno pričel razvijati na podlagi preteklega, zaradi geoloških razmer prekinjenega procesa. Lahko je nastal tudi v presledkih med prekinjeno sedimentacijo apnenca.

Zakopani prekriti kras, ki je bil prekrit z inertno kamnino, se lahko spremeni ali izgine n. pr. v evaporitih. Lahko pa gre za reliktni, zasuti kras, ki je nastal v daljni preteklosti.

- paleta = sigasta tvorba, navadno na jamskih stenah; ima obliko slikarske palete.

- palice; pohodniške, smučarske = izdatna pomoč pri vzponih.

- pantin = tip prižeme. Navadno se pritrdi na nogo. Zelo podoben dreslerju.

- Paradana = znamenita Velik ledena jama v Paradani na Trnovskem gozdu ( 7311, - 858 ).

- parakras = kras z neizrazitimi kraškimi oblikami oziroma kras v kamninah, ki le delno podlegajo zakrasevanju. ( sh. Parakarst ).

- partizanska jama = ime več jam, v katerih so med zadnjo vojno prebivali partizani ali imeli v njih skladišča.

- pas = več pomenov. Navadno gre za pas okoli pasu, plezalni pas itd.

- pasaža = ožji, včasih zavit rov, ki povezuje večje podzemeljske prostore, prehoden s plazenjem, basanjem ali po vseh štirih.

- pasja radost = je goveja salama. Pečena zna biti izredno okusna.

- paščipalec = spreten podzemeljski tekač, ki enako dobro teče naprej in nazaj ter levo in desno ( Neobisium speleum ).

- peč, peči, pečina = 1. Strm do navpičen odsek v pobočju ali samostojno stoječe skalovje. 2. Lahko dostopna vodoravna jama.

- pečevje = strmo pobočje skalovja, navadno poraslo z bodečim grmovjem.

- pećina = jama ( sh. ).

- pečnica = topla jama, ki se v notranjosti dviguje. Tam je pozimi ujet toplejši zrak.

- pednjanje = način plezanja s prižemami po vrvi.

- pelerina = iz tanke plastične folije napravljeno ogrinjalo. Ščiti pred padavinami in vetrom. Zelo uporabna pri bivakiranju.

- peneplan = ravnik ( ang. ); končni rezultat erozijskega procesa; znižan in uravnan relief kaže na stalno erozijsko bazo in umirjeno tektoniko. Široke doline, majhni strmci, položne razvodne vzpetine.

- periodično jezero = obdobno presihajoče jezero.

- Perko, Ivan Andrej = prvi slovenski poklicni speleolog ( 1876 – 1941 ). Upravnik Postojnske jame.

- permafrost = stalno zmrznjena tla, ponekod tudi do več kot 300 metrov v globino. Poleti se odtaja le na površju. Na obseg in značilnosti permafrosta vplivajo kamninska zgradba, lega podtalnice, debelina in trajanje snežne odeje, klimatski pogoji itd. ( rus. mrzlota, šved. Tjal ).

- Perme, Jože = kmet ( 1874 – 1940 ). Odkritelj in urejevalec Taborske jame.

- Perpar, Igor = geodet. V svojem času vnet jamar in jamarski potapljač; nekdanji predsednik JKŽ.

- pesek = zdrobljena kamnina s povprečnim premerom zrn okoli 8 mm, pa tudi manj. Zrna so lahko ostroroba ali zaobljena.

- peščenjak = kamnina, sestavljena iz drobnih zrn peska, zlepljenih med seboj z vezivom.

- Petkovšek, Janko = študent ( 1948 - 1974 ). Agilen logaški jamar.

- petroglifi = slikarije po jamah

- Petzl  = naziv francoske firme, ki izdeluje jamarsko in drugo opremo. Ime ima po jamarju – lastniku firme ( Fernand Petzl , 1913 – 2003 ).

- Phaethon = ime prvega vozička za prevoz turistov po železnici v Postojnski jami. Potiskali so jih jamski vodiči. Sicer pa je to ime sina Heliosa ( sonca ) iz grške mitologije.

- Pick, Karel = hidrotehnik ( 1878 – 1944 ). Izvedel je številna barvanja kraških voda.

- piezometrični nivo = raven, do katere se v razpokani kraški zakraseli kamnini dvigne podzemeljska voda, podobno kot v vezanih posodah. Različna raven glede na vodno stanje in prepustnost kamnine.

- pijavka = kar pogosta prebivalka podzemlja.

- piktografi = slikarije po jamah.

- piksna = pločevinka ( ger. ). Navadno je mišljena piksna pira. To je pijača, ki je neobhodna pri jamarskih raziskovanjih.

- pikun = istrski izraz za grebljico za okopavanje npr. vinograda; uporabna tudi v jamah, seveda.

- Pintar, Gregor = trgovec z jamarsko in alpinistično opremo; zelo znan ljubljanski jamar, nekdanji predsednik DZRJL.

- pir = pivo ( ger., iz beer )

- pirit = železov kršec ( FeS2 ). Pogost spremljevalec apnenca ( Kanin ). »Ni vse zlato kar se sveti.«

- Pirnat, Jože – Jozl = psiholog ( 1950 – 2018 ). Zagnan ljubljanski jamar in jamski reševalec; JRS je tudi vodil. Ukvarjal se je predvsem s Kaninom.

- pisulit = Glej : jamski biser ( lat.: pisum = grah ).

- piščalka = neobhodna pri raziskovanju jam z vodnim tokom pred iznajdbo telefona. Šumenje vode je oteževalo sporazumevanje.

- pivo = temeljni »spiritus agens« jamarskih raziskovanj.

- plahta = ponjava ( ger ? )

- plajba = svinčnica ( ger. )

- Planina, Tomaž = biolog ( 1934 – 2015 ). Več let predsednik DZRJL, dolgoletni član uredniškega odbora Naših jam in vodja Tehnične komisije JZS.

- Planinska jama = je ena naših velikih in zanimivejših jam, znana predvsem po sotočju podzemeljskih rek Raka in Pivke. Zanimivo je, da jama, kljub številnim raziskovalcem in ekipam v preteklosti, ni zadovoljivo izmerjena in raziskana ( 6859, +/- 65 ? ). Del krajinskega parka.

- Planinsko polje = verjetno naše najlepše kraško polje ( 9 km2 ). Krajinski park.

- planota = podi, plato ( fr. plateau ). Uravnan svet navadno obkrožen z gorami in dolinami.

- plast, plastnatost = usedanje sedimentov v plasteh, značilno za usedline; menjavanje kamninskega materiala; sloj.

- plastovni izvir = izvir vode na stiku dveh kamnin ali plasti; izvir med bolj in manj prepustnimi kamninami.

- plavina = trdni mineralni delci, ki jih transportirajo tekoče vode.

- plavje = organski in drugi plavajoči predmeti ( debla, vejevje, listje, odpadki in podobno ).

- plavuti = obvezna oprema pri jamskem potapljanju; olajšujejo gibanje v vodi. Jamski potapljači imajo navadno take plavuti, da se lahko nataknejo na škornje in nanje pritrdijo.

- plaz = odtrgani del večje gmote npr. snega, skal itd.

- plazenje = več pomenov: 1. po trebuhu po nizkih rovih. 2. plazovi, ki se še niso stabilizirali, še naprej plazijo.

- pleh = pločevina ( ger. ).

- pleistocen = geološka doba ( od 2,6 mio. let do 11 800 pred našim štetjem ).

- pletenica = izraz za pleteno vrv iz naravnih, umetnih ali kovinskih materialov.

- plezanje = prosto, po lestvicah, po vrvi....

- plezalni drog = sestavljiv drog, na katerega obesimo jamarske lestvice. Omogoča nam doseči npr. sicer težko dosegljive rove visoko v stenah. Relativno nevarna zadeva.

- plezalni pas = nepogrešljiv pripomoček pri raziskovanju jam. Navadno je dvodelen; veliko tipov.

- plinska jama = mehur plina v magmi je obdržal in oblikoval votlino. Take votline so običajno okrašene s kristali.

- ploščati apnenci = uporabljajo se za prekrivanje streh, zlasti na krasu.

- ploščica, pritrdilna = pri vrvni tehniki vmesni del med vijakom ekspanzijske zagozde ali svedrovca in vponko.

- podaljševalni vozel = tip vozla, ki se uporablja za spajanje dveh vrvi. Sinonim: medicinski vozel.

- podn = tla ( ger.? ).

- podi = visokogorski kraški ravnik z več ali manj golim površjem.

- podkapa = za zaščito pred mrazom. Je dodatna toplotna zaščita glave v mrzlih jamah. Namesti se pod čelado.

- podobleka = dodatna izolacija iz flisa ali kakega drugega materiala pod jamarskim kombinezonom.

- podolje = široka dolina brez tekoče vode na krasu.

- podor = večja količina kamnine, ki se je zrušila v podzemeljsko votlino ( rov ) in ga deloma ali v celoti zaprla. Poznamo še :

   - končni podor. Je podor na koncu rova, ki onemogoča nadaljnje prodiranje,

   - podorno dvorano. Je dvorana z znaki podiranja s stropa ali nastala zaradi podora s stropa.

   - podorni stožec. Je stožec ali kup grušča v jami, najčešče na dnu vhodnih brezen.

- podorna jama = nastala kot posledica podora.

- podorni stožec = glej: podor.

- Podpečan, Milan = rudar; izvrsten velenjski jamar.

- Podpeška jama = je naša prva jama z načrtom ( Valvasor ). Leži ob SZ robu Dobrepolja ( 4390, +/- 45 ).

- podzemlje = vse, kar je pod površino zemlje.

- podzemeljska bifurkacija = enotni podzemeljski tok se v podzemlju viliči in razteka v dvoje ali več ločenih porečij. Podzemeljska voda izvira v dveh ali več oddaljenih izvirih.

- podzemeljska hidrografska mreža = sistem stalno, periodično ali obdobno z vodo zalitih votlin v kraškem podzemlju.

- podzemeljsko jezero = večja kotanja stoječe ali počasi tekoče vode v jami.

- podzemeljsko odvodnjavanje = značilnost kraškega ozemlja. Površinske vodne mreže skoraj ni ali pa je zelo zreducirana, kar je v čistem nasprotju s površinsko vodno mrežo na nezakraselem svetu.

- podzemeljski potok = manjši vodni tok, ki teče po podzemeljskih rovih.

- podzemeljski rečni sistem = sistem sklenjenih vodnih tokov v kraškem podzemlju.

- podzemeljska reka = večji vodni tok v jami; potok bodisi v jamo ponikuje ( Pivka ), bodisi iz nje izvira ( Unec ) ali pa ga opazujemo le v delu dostopne jame.

- podzemeljska struga = struga podzemeljske reke ali potoka, kjer je obrežje jasno izraženo v nasprotju s podzemeljskim kanalom, kjer stene padajo navpično v vodo in v globino.

- podzemeljska voda = voda v porah in razpokah kamnine, kamor je prišla po naravni poti s prenikanjem padavinske vode.

Podzemeljska voda je tudi podtalnica v nevezanih sedimentih ter kraška podzemeljska voda v razpokanih in zakraselih kamninah.

Več ali manj vertikalno prenikanje se ustavi na neprepustni plasti; nad njo p.v. zapolnjuje  vse razpoke. To je vadozna voda. Juvenilna voda je vulkanskega izvora.

Podzemeljska voda med neprepustnimi plastmi in pod pritiskom je arteška voda.

    A. Grund je menil, da so kraške podzemeljske vode povezane v sklenjeno gladino, kot v produ in    je ločil spodnjo ali zastajajočo talno vodo in zgornjo, pretakajočo se kraško vodo.

   F. Katzer je trdil, da se kraška voda pretaka po med seboj ločenih in razvejanih, ponekod prepletenih, drugod osamljenih rovih in jamah.

   J. Cvijić je v krasu razlikoval tri vodna območja: v zgornjem suhem območju jame niso zalite z vodo. Skozi ta del voda prenika do naslednjega prehodnega območja, ki je v sušnih časih suh, po visoki vodi pa zalit. V njem so poglavitni težnostni in redki sifonski tokovi. V tretjem območju so razpoke trajno zalite z vodo. Tu prevladuje predvsem sifonsko pretakanje vode.

   F. Jenko je hkrati z različnimi območji ločil tudi različno vodo: prenikujočo kapnico, ki se združuje v kraške curke, ponikalnice in stalno kraško podtalnico z globinskimi tokovi. Ponikalnice so povečini viseči kraški vodni tokovi nad gladino podtalnice.

Za kras so značilna vsa tri temeljna teoretska načela  o povezanosti in ločenosti tokov ter prepletanjem vseh treh vodnih območij. Krajevne razlike so odvisne od geološke zgradbe in razpokanosti kamnine, ta pa je pogoj kraški prevotljenosti, prepustnosti in načinu pretakanja.

- pokriti kras = je kraško območje, ki je več ali manj pokrito z vegetacijsko odejo.

- polh = pogost prebivalec podzemlja. V jame zahaja par sto metrov globoko. Njegova mast je izjemno zdravilna.

- polje, kraško polje = večja zaprta kotanja na krasu, z ravnim dnom in višjim obodom, s stalno ali občasno vodo, ki na eni strani izvira, na drugi pa ponikuje. Izraz poteka iz naših krajev.

Po Gamsu ločimo:

    - robno p., na stiku, kjer površinska voda odteka v podzemlje.

    - piedmontsko p. Označuje aluvialno  dolino z glacialnimi sedimenti v stiku za zakraselo okolico.

    - periferno p. Je kotlina s površinskim dotokom z obširnega zaledja, odtok pa je  podzemeljski, radialen.

    - pretočno p. Je kotlina , ki leži na relativno neprepustni podlagi. Vode dotekajo podzemeljsko in ponikujejo na drugi, nižji strani.

    - polje na erozijski osnovi je kotlina, ki je občasno ob višjem vodnem stanju poplavljena.

- poligon = niz med seboj povezanih merskih točk. Merimo njihovo medsebojno razdaljo in višinsko razliko ter smeri med posameznimi točkami.

V geodeziji nepravilna oblika na načrtu, sestavljena iz niza med seboj povezanih točk. Lega točk je določena s koordinatami, ki se izračunajo iz izmerjenih elementov.

- poligonalne razpoke = nastanejo na blatnih tleh zaradi krčenja pri sušenju. Glej: izsušitvene razpoke.

- poligonska točka = stojišče pri meritvah, merska točka. Pri večjih jamah nekatere važnejše  p.t. posebej označujemo.

- poligonski vlak = osnovna povezava več merskih točk; meritev ki jo vlečemo ( vlak ) skozi osnovne dele jame ( sh. ). Se ne uporablja.

- polni krog = ima 360 stopinj ali zaokroženo 6400 hiljaditov. Stopinje imajo raje geografi, hiljadite pa vojska, ker so priročnejši.

- Pološka = okrajšava za Pološko jamo, preko 10 kilometrov dolg »skozenc«  nad Tolminom. Nekaj časa najglobja jama v nekdanji Jugi. Razlika med najvišjo in najnižjo točko v jami je 704 metre.

- polotok = otok, ki ima stalni ali občasni stik s kopnim.

- polšna = glej: povšna.

- pomol = kamnita tvorba, ki moli iz npr. jamske stene.

- ponikalnica = površinski potok ali voda s površja, ki vsa ali deloma izginja v podzemlje ter se pojavi v večjem vodnem toku v dostopni jami ali votlini ( Pivka, Temenica, Notranjska Reka itd. )

- ponikovalnica = objekt, s katerim se spušča voda, običajno več ali manj onesnažena ali očiščena z infiltracijo v podzemlje.

- ponikva = požiralnik prekrit z naplavino, ki odkriva špranje v kamnini šele v dnu vrtačastih vdolbin; toponim, ime večih slovenskih krajev.

- ponjava = večji kos tkanine ali folije, ki služi za zaščito pred padavinami.

- ponor = brezno ( sh. ), večja odprtina; jama, v katero izginja površinski vodni tok. Je mednarodni termin.

- pontonier = kombinacija ribiških visokih škornjev ( do prsi ) in avtomobilske zračnice ( fr. ). Zgodovina.

- ponvica = vdolbina z vodo. Obod je deloma lahko iz sige. So različnih velikosti – od prav majhnih do ogromnih s pregradami, visokimi tudi par metrov ( Radavačka pećina na izviru Belega Drima, Kosovo ). Pogosto jih je po več skupaj ( Škocjanske jame ).

- popkovina; dolga, kratka = vrv ali trak, ki služi za varovanje predvsem pri vrvni tehniki.

- pora = luknjica, odprtinica.

- porečje = del zemeljskega površja, ki ga v celoti odmaka reka s svojimi pritoki. Porečja so ločena med seboj z razvodnicami.

- poroznost = votljikavost kamnine. Primarna p. je nastala ob sedimentaciji. Sekundarna p. je vezana na kasneje nastale razpoke in delovanje vode – kavernoznost. Absolutna p. zajema vse obstoječe pore ne glede na dimenzije. Efektivna poroznost je del poroznosti v zvezi z gravitacijsko vodo. Poroznost v karbonatnih kamninah je zelo spremenljiva ( mezozojski apnenci v Nemčiji 1 do 20 %, paleozojski apnenci v zah. Kanadi 2 do 20 %, jurski apnenci v Saud. Arabiji 5 do 27 % ).

- porušena cona = območje tektonsko pretrtih kamnin. Značilen je gost sistem kaotično razporejenih prelomnih ploskev. Porušena cona je močno porozna in dobro prepustna. Jamski stropi v njej niso posebno stabilni.

- porušenje, porušitev = podor v jami

- Postojnska jama = splet večih jam ( trenutno dobrih 24 km, - 115 ). Poleg Postojnske jame splet tvorijo še Črna, Magdalena, Otoška in Pivka jama. Lekinka zaenkrat še ni del spleta, čeprav Črni potok nedvomno teče v Pivko. Postojnska jama je bila nekaj časa najdaljša znana jama na svetu. Raziskave še trajajo. Brez dvoma zelo lepa jama.

- postranica = beli rakec, ki živi v podzemlju ( Niphargus ).

- potapljaška maska = omogoča gledanje pod vodo. Glej: maska, potapljaška.

- potapljaška obleka = navadno je izdelana iz neoprena in ščiti telo pred hladno jamsko vodo.

- potapljaška oprema = oprema, ki jo potrebuje potapljač za gibanje pod vodo.

- postranica = bočno sploščen beli rakec ( Niphargus ). Vedno leže postrani – od tod ime.

- Potočnik, Igor – Veper = znan kranjski aktivni jamar. Kot vodja JRS v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je vodil največjo jamarsko reševalno akcijo doslej in sicer na Kaninu. Sodelovalo je okoli 150 jamarjev ( sto iz Italije ) in trije helikopterji.

- potop = zaplavanje pod vodno gladino.

- povodje = del površja, ki ga en ali več rečnih sistemov odmaka v eno morje n. pr. Jadransko morje; poznamo povodje Egejskega morja itd.

- površinske vode = vode na kopnem, reke, potoki, jezera....

- povšna = jama ali brezno z zelo majhnim vhodom, v katerem prebivajo polhi. Vhode navadno zadelajo povharji, da laže nastavijo pasti.

- požiralnik = mesto, kjer v kraško notranjost izginja površinska voda; ponikalnica, golt.

- Praprotnik, Anton – Toto = kirurg; znan ljubljanski jamar in jamski potapljač.

- prasica = priljubljen ( ljubkovalen ) jamarski naziv za transportno vrečo.

- prazgodovina = najstarejše obdobje v človeški zgodovini, ki ga štejemo od pojava človeka do prvih pisanih dokumentov. Slednji so se pojavili v različnih časovnih obdobjih. Človek je izdeloval orodje in orožje iz različnih gradiv ( kamen, bron, železo itd. ). Razvoj oblik orodja in orožja, nakita in drugih predmetov daje sliko časovnega zaporedja razvojnih obdobij. Pri tem se uporabljajo komparativne metode in metode za datiranje npr. C 14 itd.

- prečka = pri jamarskih lestvicah je lahko lesena, železna ali aluminijasta; pri plezanju  pomeni horizontalni raztežaj.

- prečnica = pri prostem plezanju del med dvema vertikalama.

- prečni prerez = oblika jamskega rova v prečnem preseku. Poznamo:

   - eforacijski prečni prerez. Zanj je značilen okroglast prerez rova, ki nastane zaradi pretakanja vode pod tlakom ( značilno je n. pr. Nandetovo okno v Govicu ).

   - erozijski p. p. Kaže na delovanje vodnega toka pod pritiskom ali prostega toka.

- gravitacijski p. p.. Zanj so značilne navpične stene, ravno dno in obokan strop.

- Predjama = je znana predvsem po dveh gradovih, ki sta bila pozidana pod skalnim previsom. Splet raziskanih rovov za grajskimi stavbami se počasi bliža 17 kilometrom ( 16755, +/- 168 ). Prvotni naziv Predjame je bil Lueg oziroma Luknja. V Evropi nima primerjave.

- predkraška faza = doba v razvoju površja pred pričetkom zakrasevanja, ko je nastajal ali se razvijal rečni relief. Njej je sledila kraška faza – nastajanje krasa.

- predor = umetno izkopan rov.

- preduh = ozek prehod.

- Preisinger, Davorin – Davo = dolgoletni aktivni kranjski jamar in avtor večih knjig. Predsednik JZS na začetku osemdesetih let prejšnjega stoletja.

- prelom = lom, skok, prelomnica, premikanje sosednjih kamninskih blokov vzdolž ploskve premikanja. Premikanje poteka v vseh smereh, nastajajo gladke ploskve t.i. gorska zrcala. Glede na smer slemenitve gub ločimo vzdolžne in prečne prelome.

- prelomna ploskev = ploskev, po kateri poteka prelom.

- Prelovšek, Mitja = geograf; sodelavec IZRK in aktiven jamar.

- premog = se kar pogosto pojavlja med apnenčevimi pa tudi dolomitnimi skladi ( Markov spodmol itd. )

- prenikla voda = padavinska voda, ki prenika po razpokah v podzemlje, se zbira v večjih razpokah in prikaplja v večje podzemeljske prostore ( skalna voda ). Pretaka se nad  nivojem podtalnice oziroma podzemeljske vode.

- prepad = v nekaterih krajih naziv za brezno.

- Prepadna jama = velika jama na Kostelskem ( 1557, - 151 ).

- prepih = kaže na to, da ima jama vsaj še en vhod.

- prepustnost = fizikalna lastnost kamnine, da prepušča vodo ali zrak, odvisna od razpokanosti, velikosti por med zrni in padcem med dvema točkama.

- prerez = presek, profil na jamskem načrtu.

- Presetnik, Primož = biolog; predvsem proučuje netopirje. Nekdanji predsednik DZRJL.

- presihajoče jezero = jezero, ki občasno izgine oziroma presuši.

- presta = tip vozla. Obstajata enojna in dvojna presta.

- preša = zelo ozek prehod ( npr. Johnova preša v Pološki ).

- Pretner, Egon = komercialist in koleopterolog ( 1896 – 1982 ). Legendarni raziskovalec krasa in živalstva v kraškem podzemlju. V 74 letih je obiskal in opisal 1492 jam!

- previs = naklon pobočja oziroma stene je večji kot 90 st.

- pretok = količina vode, ki preteče po reki ali potoku v določeni časovni enoti, običajno v eni sekundi.

- pritočni sifon = po njem voda priteka npr. v rov.

- pritrdišče = mesto, kamor pritrdimo, obesimo ali privežemo jamarske lestvice oziroma vrv. To je lahko tudi točka ali del jame. Pri vrvni tehniki ločimo varnostno, nosilno in vmesno pritrdišče. Sinonim za pritrdišče je sidrišče.

- prižema = naprava za plezanje po vrvi. Sestavljena je iz ohišja z žlebom, jezička ( čeljusti ), varovalke in ročaja; navadno ima še uho. Za plezanje se v jamariji navadno uporabljata dve: prsna in nožna prižema. Obe sta vpeti v plezalni pas; prsna direktno, nožna pa preko popkovine. Veliko proizvajalcev in tipov: Petzel, Jumar, Anthron, SRT, Gibbs itd.

- priženca = skalni pomol.

- prod = zaobljen grušč s premerom zrn pod 10 cm.

- prodišče = stalna ali občasna naplavina proda.

- prodnik = zaobljen manjši kos kamnine

- profil = v geologiji zaporedje plasti od starejših do najmlajših. Lahko je to stranski pogled na objekt, ki nam prikaže približen prostorski vtis. Vzdolžni profil nam prikaže jamo vzdolž glavnih rovov, iztegnjeni profil pa je istosmerni prikaz jame vzdolž glavnega rova.

- proteus, Proteus anguinus Laur. = močeril, človeška ribica ( gr. ). Prvo znano nahajališče naj bi bil Lintveren pri Vrhniki ( Valvasor ), prvi narisani in opisani primerki pa iz Stične ( Vir oziroma Rupence ). Proteus je tudi naziv DJP Proteus = Društvo jamskih potapljačev Proteus, ki pa ne obstaja več.

- prsna prižema = več tipov, eden prvih je bil t.i. dresler ( fr. ), ki se je pojavil menda okoli leta 1955. Ime ima po Brunu Dressleurju, izdelal pa jo je Petzl. Glej: prižema.

- prsna zanka, pas = prsni del plezalnega pasu.

- prst = več pomenov; vrhnja plast tal, ki vsebuje razkrojene organske snovi.

- prusikov vozel = tip vozla, ki omogoča plezanje po vrvi. Zgodovina.

- prva pomoč = obvezni del skupne jamarske opreme.

- psevdokras = navidezni kras, oziroma so to kraški pojavi v kamninah, ki niso karbonatne; netipičen kras.

- psevdoškraplja = škraplja v nekarbonatni kamnini.

- psevdovrtača = vrtačasta oblika v nekarbonatni kamnini.

- Puc, Matjaž – Tuži = geograf ( 1946 – 2008 ). V 70. letih je skupaj s Francetom Šušteršičem uredil kataster JZS, ter ga dopolnjeval in urejal tudi kasneje. Nekaj časa je bil tudi predsednik DZRJL.

- Pucov brezen = precej dolga in globoka jama v Rovtah severozahodno od Logatca ( 2235, - 110 ).

- purfel = smodnik ( ger. ).

- Putick, Vilijem = gozdar in znamenit jamar ( 1856 – 1929 ).

- putikovanje = jamarska veselica pri DZRJL – ju v spomin na Viljema Puticka, nekdanjega aktivnega člana DZRPJ in znanega krasoslovca. Zadnja leta navadno okoli 25. maja.

- race = včasih zaidejo v jame ( Otoška jama ).

- raft = zelo tenka plošča ( ang. ).

- Rakov Škocjan = zelo znan notranjski naravni park.  Kot Krajinski park je bil razglašen že leta 1949. Ima dva naravna mostova, v parku pa sta, poleg drugih, še dve večji jami – Tkalca jama in Zelške jame. Ena od zanimivosti parka je bila cerkev Sv. Kancijana na Velikem naravnem mostu, ki pa je že nekaj časa v razvalinah.

- Ramšak, Silvo = kemik in agilen preboldski jamar.

- rappel rack = lojterca ( amr. ) Tip naprave za spuščanje po vrvi. Pritrdi se na jamarski pas. Podobna je majhni lestvici.

- Ravenska jama = ne ravno velika jama nad Cerknim z lepimi aragonitnimi tvorbami ( 352, - 20 ).

- ravnik = uravnano kraško površje, ki ga razčlenjujejo drobne in srednjevelike oblike. Robni ravnik je ravnik v robnih apnencih ob vododržnih kamninah, s katerih priteka agresivna voda. ( anleško je peneplan ).

- razpadanje = preperevanje oziroma pod zunanjimi vplivi potekajoči procesi na kamnini ali mineralih. Ločimo:

    - biološko zaradi delovanja organizmov.

    - fizikalno zaradi ekstremnih in spreminjajočih se temperatur ter zmrzovanja v razpokah.

    - kemično zaradi raztapljanja.

    - mehanično zaradi mehaničnega odnašanja.

- razpad jame = končna faza v razvoju votline od nastanka do razpada.

- razpoka = reža v kamnini, nastala zaradi tektonskih procesov ali pa pri preperevanju. V jamah so rovi običajno razviti vzdolž razpok, ki zbirajo in prevajajo prenikujočo vodo.

- razpokanost = lomljivost kamnin, ki so slabo elastične, privede do stanja, ki je osnova za zakrasevanje. Pomemben je razpored razpok, ki nastajajo pri gubanju, prelamljanju ter gibanju blokov in plasti.

- razpoklina = razpoka. Od kje se je pojavila razpoklina ni jasno. Izraz se ne uporablja.

- raztežaj = pri prosti plezariji dolžina, ki zavisi od razpoložljive dolžine varovalne vrvi.

- raztopina = razredčena tekočina.

- Raztresen, Marjan = novinar v pokoju; ustanovni član JS PD Železničar.

- razvodnica = linja, ki ločuje dvoje ali več padavinskih območij različnih vodnih tokov. Razvodnica na krasu označuje zgolj območja. Zelo pogosto pride do premikanja razvodnic ob različnih vodnih stanjih. Pri določanju razvodnic je pomembno poznavanje geoloških razmer.

- razvoj jam = predstava o tem, kako se podzemeljske votline razvijajo; starostne stopnje in značilne oblike.

- rebreather = naprava, ki omogoča dihanje pod vodo ( ang. ).

- reducirni ventil = zniža tlak zraka iz jeklenk do respiratorja pri potapljanju.

- Regijski park Škocjanske jame = eden od treh regijskih parkov v Sloveniji. Osrednja zanimivost so seveda Škocjanske jame.

- Rehar, Robert = izjemen, požrtvovalen ajdovski jamar.

- reharca = izjemno velika, nerodna in težka transportna vreča.

- relativni kot = kot med eno in drugo vizuro.

- reliktni kras = nastal v preteklosti in je izpostavljen sedanjim dejavnikom. Spremenila se je hidrografska lega in tudi klima.

- Remškar, Bogomir = zgodovinar; zelo znan ajdovski jamar.

- Rene = okrajšava za Renejevo brezno na Kaninu, poimenovano po Renatu Vrbovšku, znanemu ljubljanskemu jamarju. Tej jami se je pridružil še P4. Splet ima trenutno dolžino dobrih 12 km in globino 1322 m ( skupaj s sifonom ).

- respirator = omogoča dihanje pod vodo. Reducira tlak stisnjega  zraka pred vstopom v ustno votlino.

- reševanje = pomoč ponesrečenim jamarjem v jamah pa tudi drugod in drugim; npr. reševanje z žicnic itd.

- rešeto = ponor; toponim ( Cerkniško jezero ).

- rešetke = 1. preprečujejo vstop v jamo nepovabljenim, 2. zadržujejo večje kose plavja, ki bi lahko                           zamašili vodne jame. V obeh primerih je razmak med drogovjem tolikšen, da ne ovira netopirjev v letu.

- retje = območje ponorov; toponim ( Gor. in Sp. Retje pri Velikih Laščah, v Loškem potoku ).

- retovje = močan kraški izvir; toponim ( Vel. in Malo Retovje na Verdu. Bolj znana sta kot Veliko in Malo okence ).

- rezalka = uporablja se za npr. jemanje kamnitih vzorcev v podzemlju. Množica izvedb.

- ribe = živijo tudi v podzemeljskih tekočih vodah.

- rinka = obroč ( ger. ).

- rinka z matico = pritrdilni ( vezni ) element med sidrnim vložkom in vponko pri vrvni tehniki.

- Riznar, Danilo – Lilo = psiholog ( 1954 – 2008 ). Legendaren ljubljanski jamar.

- Robič, Simon = duhovnik in prirodoslovec ( 1824 – 1897 ).

- robna ravnica = meja krasa. Glej: ravnik.

- ročaj = nastavek, namenjen oprijemu z rokami.

- rodamin = barvilo, ki se uporablja pri sledenju podzemeljskih voda.

- rogatka = tip naprave ( osmice ) za spuščanje po vrvi. Vpne se v plezalni pas.

- Rogelja, Marjan = jamar, konstruktor, lastnik firme SRT v Sidney-u, ki je izdelovala jamarsko, alpinistično in drugo varovalno opremo.

- Rojšek, Danijel – Srane = geograf; znan ljubljanski jamar.

- roje = voda privre na dan v množici manjših izvirov; toponim.

- rokavice = napravljene iz raznih materialov za zaščito pred mrazom in poškodbami.

- roženec, roženci =  kamnina, sestavljena iz drobnih, različno obarvanih zrn kremena. Pogosti so v obliki gomoljev v apnencu ( Postojnska jama ).

- rukzak  = nahrbtnik ( ger. ).

- Rombon = bližnji sosed Kanina s podobnim podzemljem ( 2208 m ).

- Rombonski splet = več jam; Hudi Vršič, Korova, Črnelsko brezno, J4 in Gulliver ( trenutno 20 km, - 1393 ).

- rov = del jame, razvit v eni smeri, enakomeren, širok, cevast del; Ločimo:

    - glavni rov. Predstavlja osrednji del jame ali sistema, iz katerega so dostopni vsi ali večina drugih delov jame.

    - gravitacijski rov je rov značilne oblike, ki je nastal s pretokom vode s prosto gladino – z gravitacijskim tokom.

    - slepi rov je rov, ki se konča brez nadaljevanja.

    - stranski rov je rov, ki se cepi od glavnega rova ali iz dvorane.

- zvezni rov povezuje dve ali več votlin, več sistemov.

- Rudolf, Ivan = rudarski inženir ( 1821 -1863 ? ). Sodeloval je s Schmidlom pri raziskovanju velikih slovenskih jam. Predvsem je meril in risal načrte. Rojen je bil v Lomeh pri Črnem vrhu nad Idrijo.

- rupa = manjša odprtina v kraških tleh, sicer pa ljudski izraz za različne kraške pojave; vrtača. Tudi izraz za požiralnik.

- Ryobi = naziv za vrtalni stroj; sicer pa je to ime firme, ki izdeluje tudi razne vrtalnike, ki za pogon uporabljajo tekoče gorivo ali elektriko ( akumulatorje ).

- Sabolek, Janez – Sablja = odličen ljubljanski jamar in alpinist; soavtor tehnike Jusar.

- Sac Actun – Dos Ojos = drugi najdaljši splet na svetu. Je le pol toliko dolg kot Mammut cave in je pod vodo. Mehika.

- sadra ( gips ) = brezvodni kalcijev sulfat ( Ca SO4 x 2 H2O ). Lažje topljiv od apnenca. Razvijajo se kraški pojavi. Značilen kras v tej kamnini je v Ukrajini.

- samokolnica = je primerna za prevoz opreme po jami, ki ima urejene poti. Sin: šajtrga, karjola.

- samotar = osamljeni kapnik v jami ali samotna skala na kraškem površju.

- samoočiščevalna sposobnost = biokemični proces v vodah, ki so onesnažene z organskimi

 snovmi in kjer živa bitja s pomočjo kisika razkroje organske snovi v neškodljive mineralne snovi.

- samoreševanje = po sistemu: pomagaj si sam in bog ti bo pomagal...

- samovarovanje = pri plezanju po lestvicah teče prižema npr. po bližnji vrvi. Prižema  je preko popkovine vpeta v plezalni pas.

- Sancin, Stojan = kemik; izjemno agilen tržaški jamar ( 1947 – 2021 ). Avtor številnih zapisnikov.

- Savica = Mala in Velika Savica. Jama Mala Savica je pod Komno, Velika pa pod Črnim jezerom oziroma Komarčo v Bohinju. V njej je trenutno najdaljši preplavani sifon v Sloveniji ( pol kilometra ). Mala Savica ( 330, +/-30 ), Velika Savica ( 550, +/- 25 ). Velika Savica, podobno kot Boka, priteče iz jame, teče nekaj deset metrov po planem in se prevesi v slapišče. Ob nizki vodi vsa voda ponikne v razpoko že v jami  in se pojavi v spodnjem, levem delu slapišča.

Iz Male Savice stalno teče droben potoček, sicer pa je jama visokovodni preliv.

- Savnik, Roman = geograf  in zgodovinar ( 1902 – 1987 ). Upravnik IZRK. Leta 1963 je izdelal seznam jam v Sloveniji ( 2525 enot ).

- Schmidl, Adolf = češki raziskovalec podzemlja in utemeljitelj speleologije ( 1802 – 1863 ). Znamenita je njegova knjiga Die Grotten und Hohlen von Adelsberg, Lueg, Planina und Laas. Njegov pomočnik pri teh raziskovanjih je bil rudarski inženir Ivan Rudolf iz Idrije.

- Schmidt, Ferdinand = trgovec in naravoslovec ( 1791 – 1878 ). Ljubljančan. Znamenit raziskovalec jamskega živalstva. Mnoge živali se imenujejo po njem. Njegov asistent je bil Fran Erjavec.

- sediment = kemična ali mehanska usedlina ( lat. ), iz katere so v razvojnih dobah nastale različne kamnine, gline, peščenjaki apnenci itd. Je pa to lahko tudi usedlina, kamninsko gradivo, ki se useda ob tekočih vodah, na dnu jezer in morij ali ga odlagajo druge sile npr. veter. Glede na odločujoči faktor nastanka ločimo sledeče sedimente:

   - rečni ( fluvialni )

   - jezerski ( limnični )

   - veterni ( eolski )

   - ledeniški ( glacialni )

   - morski ( marinski ) in sicer plitvomorske v globinah do 500 m in globokomorske v globinah nad 800 metrov.

Glede na nastanek pa:

   - kemični: apnenec, dolomit

   - klastični: konglomerat, peščenjak

   - organogeni: koralni apnenec

- sedež, plezalni = napravljen iz sintetičnih trakov; eno ali dvodelni. Nepogrešljiv pri vrvni tehniki.

- sedimentna sekvenca = zaporedje slojev oziroma plasti.

- sejflajn = potapljaška varnostna vrvica, ki omogoča varno vrnitev iz sifona ( iz ang. safe line ); imenovana tudi Ariadnina nit.

- sekač = jekleno orodje, ki lahko služi tudi za obdelavo in drobljenje kamenja ter vrtanje lukenj v skale.

- slekcijska pasaža = dovoljuje prehod le ne predebelim jamarjem.

- Seliškar, Albin = biolog in fiziolog ( 1896 – 1973 ). Predsednik DZRJ od 1945 do 1949, kasneje podpredsednik in tajnik.

- serpentina = jamske poti so pogosto speljane v serpentinah ( serpant fr. - kača ); okljuk.

- sidrišče = dvoje ali več klinov ali različnih tipov pritrdišč ( npr. svedrovcev ), ki skupno držijo lestve oziroma vrv. Sin.: pritrdišče.

- sidriščna ploščica = vezni člen med sidrnim vložkom in vponko.

- sidrni vložek = več tipov ekspanzijskih valjastih elementov, ki se vstavijo v izvrtano luknjo in se v njej fiksirajo na tak ali drugačen način; tudi z lepljenjem. Na zunanji vijačni del se natakne ali privije npr. ploščica ali rinka in sidrišče je pripravljeno.

- sifon = odsek rova, ki je do stropa zalit z vodo. Sifonsko jezero je kotanja zalita z vodo. Sifonski zapirač je del stropa, ki moli v sifon oziroma v vodo. Glede na trajnost ločimo stalni in občasni sifon, glede smeri toka pa odtočni in pritočni sifon; sinonim za odtočni sifon: smrk.

- siga = odkladnina kalcijevega karbonata  iz zasičene vode, ki se zrači in teče ali curlja v jamah; toponim. Poleg kapnikov so še druge oblike sige in sicer:

    - baldahin,

    - cevčice ( špageti ),

    - čebulaste tvorbe, tvore okroglaste oblike, zrasle na stenah ali na stropu,

    - heliktiti, ekscentrične tvorbe, nenavadno zaviti kapniki, ki jim obliko narekujejo kristalizacijski zakoni,

    - jamsko mleko. Lahko je usedlina iz kalcita, huntita ali magnezija, podobna skuti; nejasen nastanek,

    - kalcitni mehur, mehur s kalcitno skorjo, nastal v stoječi jamski vodi.

    - kapnik, stoječa  ali viseča tvorba ( stalagmit ali stalaktit), kapniški steber.

    - kapniške poličke,

    - paleta, ščit; tvorba iz sige v obliki diska, ki je pritrjena  ( prirasla ? ) na jamsko steno,

    - sigove poličke,

    - sigova ponvica, kotanjica iz sige,

    - sigov slap, slapu podobna tvorba,

    - sigova zavesa.

Različne primesi dajo sigi značilno barvo:

    - bela in prozorna – kalcit,

    - mlečno bela – aragonit,

    - rjava ali rumena – do 5 % železovih oksidov,

    - rdeča, karminasta – manganovi oksidi ( 0,3 do 0,4 % ),

    - modrikasta in zelena – če voda spira » rudne » kamnine, kamnine s primesjo rudnih mineralov z bakrom,

    - črno barvo dajejo manganovi in železovi oksidi,

    - rumeno barvo dajejo Pb, Zn, Fe in Mn.

- sinklinala = nasprotje od antiklinale; vbočnina.

- sipina = vršaj; nanos peska in proda ( npr. na izlivu Savice v Bohinjsko jezero ).

- Sistem pokljuškega grebena = tvorijo tri jame in sicer Trubarjev dah, Platonovo šepetanje in Romeo ( 9584, - 643 ). Raziskal ga je DZRJL.

- sizal = naravno vlakno iz Srednje Amerike, ki so ga nekoč uporabljali tudi za izdelavo vrvi.

- skafander = suha potapljaška obleka s čelado za delo pod vodo. Zelo nerodno. Predhodnik avtonomnih potapljaških dihalnih naprav in neoprenskih potapljaških oblek. Pri nas so s skafandri raziskovali sifone že pred dobrimi stotimi leti ( Postojnska jama ).

- skala = večji kos kamnine, navadno odkrušen in zato ostrorobat.

- Skalar = v jamarskem žargonu je to Skalarjevo brezno na Kaninu ( trenutno 5057, - 1167 ). Je enajsta jama na naši strani Kanina, ki je globoka več kot tisoč metrov. Ob eventuelni združitvi z BC 4 bi bil ta splet globok skoraj dva kilometra.

- skalni nos = iz skalne stene ali poševnega pobočja moleča izboklina v obliki nosu. Domnevno ostanek žlebičastih reber.

- skalni nož = noževemu rezilu podobna ostra skala, ki kot ostanek izvotljevanja moli v jamski prostor. Lahko je nevarno oster ( Potiskavc, Dobrepolje ).

- skalovje = več kosov večjih navadno odkrušenih skal na kupu.

- skedenj = nasprotje od tektonskega jarka, nastanek pa je podoben. Gre za premik skalnega bloka, ki je mnogo daljši kot širši, zaradi bočnih sil, v tem primeru navzgor; toponim. Primer: Veliki in Mali skedenj na Kaninu. Tam jim pravijo škedn.

- skedmenca = glej skednenca.

- skednenca = tip jame. Navadno ima en velik prostor; tudi skedmenca ( Podpeč pri Ljubljani ).

- skelet = okostje ( gr. ).

- Sket, Boris = biolog, akademik. Udeleženec mnogih odprav v tujino, dolgoletni član uredniškega odbora Naših jam, predsednik JZS od leta 1976 do 1980, jamski potapljač, član prve ekipe jamarske reševalne službe itd. itn.

- sklad, skladovitost = rezultat sedimentacije.  Posamezne sklade ločujejo lezike. Lahko so prav tenki ( Jama v Kofcah ) pa tudi zelo debeli; tudi več metrov.

- skoba = navadno kovinska stopnica v obliki črke U. Pritrjena ali zabita je npr. v skalo.

- skodelica = posoda s prostornino navadno okoli 2 dl in ročajem za pitje raznih tekočin med počitkom v jami; tudi površinska skalna oblika.

- skozenc = jama z dvemi ali več vhodi.

- skupna dolžina = seštevek dolžin vseh izmerjenih rovov tako horizontalnih kot vertikalnih in poševnih.

- skupna višinska razlika = razlika med najvišjo doseženo točko v jami in njeno najglobjo točko ( denivelacija ).

- slap = načeloma del struge močnejšega vodotoka, kjer voda  prosto pada v globino ( Boka, Bovec).

- slapišče = strmo pobočje, preko katerega teče vodotok v več curkih ( Slap Savice, Bohinj ).

- Slava vojvodine Kranjske = glej: Die Ehre dess Hertzogthums Crain.

- sledenje podzemeljskih voda = raziskovanje z različnimi snovmi oziroma označevanje podzemeljskega vodnega toka z namenom, da bi ugotovili povezavo med požiralnikom in ponovnim izvirom taiste vode.

- sledilo = sledilni material pri sledenju podzemeljskih vodnih tokov; npr. trosi, uranin, rodamin...

- slemenitev = pravokotna na vpad skladov.

- slepa dolina = dolina, ki se slepo končuje ( na apnencu ). Pogosto ima strma pobočja. Na koncu so navadno požiralniki.

- sloj = plast ( hr. ).

- smer rova = azimut navidezne središčnice rova.

- Smerdu, Rado = biolog, jamski fotograf in filmski snemalec ( 1949 – 1984 ). Znan ljubljanski jamar, nekaj let vodja JRS in predsednik DZRJL.

- smrk = odtočni sifon ( po Michlerju ).

- Snežna jama na planini Arto = zanimiva visokogorska jama z ledom in snegom ( 1327, - 75 ).

- snežnica = snežna jama. V njej se celo leto ali samo del leta zadržuje sneg.

- solni kras = kras v soli. Območje je v plasteh različnih soli, kjer se odvijajo procesi podobno kot v karbonatnih kamninah, pretežno z raztapljanjem. Če so plasti soli pokrite z drugimi plastmi, so prvi znaki krasa grezi.

- soteska = v kamnino vrezana struga s pogosto vertikalnimi bregovi.

- sova = pogosta prebivalka  podzemlja.

- spalna ( viseča ) mreža = relativno ugoden pripomoček za spanje pod zemljo.

- spalna vreča = neobhodna pri večdnevnem delu v podzemlju.

- specialka = podrobna, navadno vojaška karta. Za določevanje leg vhodov v jame so se pri nas uporabljale specialke, ki jih je izdelal VGI ( Vojno geografski inštitut v Beogradu ) in starejše, nemške in italijanske izpred druge svetovne vojne. Zlasti nemške so bile boljše in bolj podrobne. Izdelane so bile v merilu 1 : 25 000 in so imele Gauss - Krugerjevo koordinatno mrežo.

- specifični odtok = razmerje med odtokom vode in površino porečja, ki pove koliko litrov vode odteče povprečno na sekundo z enega km2 porečja. Vrednost je odvisna od istih dejavnikov kot pri odtočnem količniku.

- speleizem = obiskovanje jam zgolj na športni osnovi ( podobno kot alpinizem ). Se ne uporablja.

- speleist = analogno alpinistu – vsak, ki se preganja po jamah. Se ne uporablja.

- speleogeneza = nastanek in razvoj jam.

- speleolog = vsak, ki se znanstveno ukvarja z raziskovanjem jam in krasa ( nemška razlaga ).

- speleologija = v ožjem pomenu veda o kraških jamah ( gr. ), v širšem pa veda o krasu nasploh. Je meddisciplinska, skupinska znanost.

- speleološka karta = karta z označenimi jamami, jamskimi sistemi, območji krasa, kraškimi pojavi ipd. So v različnih merilih, običajno 1 : 5000, 1 : 10 000 do 1 : 25 000.

- speleološki objekt = sinonim za človeku prehodno kraško votlino.

- speleokronologija = veda o metodah določanja starosti jam in jamskih sedimentov.

- speleometeorologija = veda o vremenskih razmerah v jamah.

- speleostatik = glej statik.

- speleotem ( speleothem ) = jamski sedimenti, siga, konkrecije, odkladnine, jamsko polnilo.

Barvo speleotemu dajejo različni minerali ( glej siga ) pa tudi primesi, ki jih prinaša prenikujoča voda, predvsem organske snovi in huminske kisline, ki spotoma raztapljajo soli. Primesi lahko opazujemo v tankih plasteh ali prevlekah.

- speleoterapija = zdravljenje predvsem dihalih obolenj z jamskim zrakom. Pri nas v Sežani.

- spit = tip ekspanzijskega čepa za izdelavo sidrišč.

- splet = glej jamski splet.

- spodmol = abri ( fr. ), niša, poljama, skalni nastrešek z velikim vhodom, jama širša kot daljša oziroma globoko naravno zaklonišče pred nevihto. V njih je mnogo prazgodovinskih nahajališč.

- spust = spust po vrvi s kolutno zavoro, po lestvicah itd.

- SRT = kratica iz Single rope technique ( Tehnika enojne vrvi ). To je  tudi naziv avstralske firme, ki jo je ustanovil naš rojak Marjan Rogelja iz Vojščice na Krasu. Proizvaja jamarsko pa tudi drugo opremo. SRT je tudi ime globokega brezna na Krasu ( na Rogeljevem svetu ).

- Steinberg, Franc Anton = geodet, mehanik, rudar ( 1684 – 1765 ). Ukvarjal se je predvsem s Cerkniškim jezerom.

- stalagmit = kapnik, ki raste na tleh.

- stalaktit = kapnik, viseč s stropa.

- starost kamnin = označuje geološko obdobje, v katerem je kamnina nastajala.

Določamo jo lahko biostratigrafsko s pomočjo favne ali flore, s pomočjo določanja vrste peloda, s pomočjo paleomagnetizma ali s t.i. radiokarbonsko metodo, s C14 ali drugimi izotopi. Absolutno starost določajo tudi s TL – termoluminiscenco ali ESR – electrospinresonance decay.

- statična jama, klimostatična jama = jama, ki poleti in pozimi slabo komunicira z zunanjim zrakom in so v njej zračne razmere statične.

 

- statik, speleostatik = jamarska vrv z zelo majhnim raztezkom ( ob porušitvi le par % ).

- statodinamična jama = jama, ki določen čas živahno komunicira z zunanjim zrakom, v ostalem

 letu pa je statična.

- Staut, Miha = geograf; vrhunski jamar in jamarski reševalec. Nekdanji predsednik JKŽ, načelnik Tehnične komisije pri JZS.

- stena = kar kaj omejuje, zapira ob straneh; obod jamskega rova levo in desno od osi rova.

- stenska zajeda = erozijska zajeda na steni; nivo erozije.

- stiropor = odličen izolacijski material, primeren kot podloga za spalno vrečo, le zelo krhek.

- stolpasti kras = oblika tropskega vlažnega krasa z vzpetinami, ki so podobne stolpom ali piramidam. Tako imamo:

    - erozijske ostanke, ki štrle iz karbonatnega površja z aluvijalno naplavino,

    - karbonatne kamnine prodirajo skozi nekarbonatne. Ostanki so obdani z vložki karbonatnih kamnin v uravnanem površju,

    - stolpi karbonatnih kamnin prodirajo skozi ( so deloma zasuti ) aluvialne klastite, ki prekrivajo spodnjo kraško topografijo.

    - izolirani stolpi karbonatnih kamnin na podlagi različnih drugih skladov oziroma kamnin.

- stopa = glej stopnja.

- Stopar, Rok = zdravnik; vrhunski jamar in jamarski reševalec v svetovnem merilu.

- stopne lestvice = krajši, kak meter dolg kos lestvic, ki se uporablja pri plezanju in v alpinizmu za stojišče v najtežjih raztežajih.

- stopnica = osnovni element stopnišča. Omogoča ljudem lažje vzpenjanje oziroma spuščanje po nagnjenih površinah, pobočjih itd.

- stopnišče = dve ali več stopnic zaporedoma.

- stopnja, stopa = opora za noge pri plezanju.

- stopnjasto brezno = brezno z več stopnjami ( npr. vhodni del Gamsove ). Stopnja je recimo kaka polička, kjer si pri plezanju lahko odpočiješ ipd.

- Stražar, Aleš = kemik; odličen jamar in dolgoletni jamarski reševalec. Nekdanji vodja JRS in izobraževanja.

- Stražar, Stane = elektrotehnik in pisatelj ( 1929 – 1998 ). Pobudnik organiziranega jamarstva na domžalskem. Alešev oče.

- striga = jamska živalica ( Lithobius stygius ).

- strop = zgornji del oboda v jami.

- stropni kanali = vzdolžne vdolbine, reže v stropu jame nastale zaradi delovanja vode v preteklih obdobjih, ko je bila jama do stropa zapolnjena s sedimenti. Take stropne škraplje se imenujejo tudi anastomoze.

- struga = podolgovata depresija oziroma kotanja v zemeljskem površju, po kateri se občasno ali stalno pretaka voda. Oblika struge je odvisna od moči in hitrosti pretakajoče se vode.

- studenec = manjši izvir vode.

- subkutano = prekrito z vegetacijsko odejo in plastjo prsti.

- sufozija = spiranje materiala s tekočo vodo izpod ruše ali krovnih sedimentov.

- suha dolina = dolinasta oblika na krasu brez stalnega površinskega toka. Trajno ali obdobno suha dolina. Običajno se predpostavlja, da je suho dolino izdelala v predkraški fazi tod tekoča reka.

- stygobionti = podzemeljske živali, ki žive le v podzemeljskih vodah, v površinskih pa le, če so iz podzemlja naplavljene po poplavah.

- suha potapljaška obleka = omogoča potapljaču, da je v njej pod vodo v suhih oblačilih.

- suhi zid, kraški zid = je zgrajen iz kamnov, ki niso vezani z malto ali cementom. Je za kraško pokrajino značilen zid ob mejah parcel, ob poteh ali kot škarpa na spodnji strani njiv in vinogradov, ki so ga sezidali iz otrebljenega kamenja. So eno-, dvo- ali večredni.

- sušica, šica = vodni tok, ki ob nizki vodi presiha.

- sveča = nekoč so jame raziskovali z voščenimi svečami in baklami. Danes se v ta namen skoraj ne uporabljajo več. Uporabne so kot dodaten vir toplote in svetlobe v jamarskih bivakih.

- svedrovec = posebna vrsta ekspanzijskega čepa,  ki ga s posebnim nabijačem zabijemo v izvrtano luknjo v skali ( tip Triglav ). Ekspanzijo omogoča stožčasta kajla, ki jo vstavimo v izvrtino čepa pred zabitjem v luknjo. Glej: nabijač.

- svetilka, jamska = nekoč skoraj izključno karbitke. V zadnjem času so jih takorekoč povsem izpodrinile električne svetilke.

- Svetina, Jakob = zidarski in vodnjakarski mojster iz Trsta ( 1807 – 1872 ). Martel je o njem menil, da je prvi pravi raziskovalec podzemeljskih voda na Krasu.

- svinčnica = tanka vrvica z utežjo. Služi za določanje vertikale.

- Szombathy, Joseph = avstro-ogrski arheolog ( 1853 – 1943 ). Kot Hochstetterjev asistent je izkopaval v Križni jami in izdelal kolorirano litografijo tlorisa te jame. Kasneje je izkopaval še v Mušji jami ali Jami na Prevali pri Škocjanskih jamah – našem izjemnem arheološkem najdišču.

- šaht = bolj ali manj navpičen rov ( ger. ); brezno

- šajnverfer = zrcalo pri karbitki ( ger. ).

- šajterga = samokolnica ( ger. ? ).

- šal = za dodatno toplotno izolacijo vratu in zaščito proti vetru.

- šalca = skodelica ( ger. )

- šant = univerzalna prižema ( ang. shunt ).

- ščitniki; kolenski, komolčni = navadno gumijasti za zaščito pri plazenju po ostrorobih skalah in grušču.

- Šeber, Maks = tiskar in založnik v Postojni ( 1862 – 1944 ). Član  Anthrona. Izdal in tiskal je vrsto jamskih vodnikov in v jamah mnogo fotografiral.

- šefla = zajemalka ( ger. ).

- Šerko, Alfred ml. = zdravnik in geograf ( 1910 – 1948 ). Upravnik IZRK. Leta 1938 sestavil seznam jam, urejen po katastrskih številkah.

- šica = glej sušica.

- Šinigoj, Damjan = pisatelj in novinar; zagret jamar in jamarski reševalec. Jamarjem se je pridružil šele na stara leta.

- širhakl = grebljica ( ger. ).

- škarpeti = slabi čevlji ( iz it. ). Tako so Italijani imenovali tudi posebne plezalne čevlje med prvo svetovno vojno na Koroški fronti. Ti niso povzročali hrupa tako kot okovani usnjeni čevlji.

- škalba = glej škavnica.

- škatla = kartonasta ali kovinska posoda s pokrovom, okrogle ali kvadratne oblike za shranjevanje česarkoli; razne velikosti.

- škavnica, škalba = vdolbina v skali, dolga,široka in globoka več centimetrov do decimetra, dno ravno, stene večinoma strme, izdolbla jih je odtekajoča voda; značilna oblika krasa za visokogorje. So posledica korozijskega selektivnega delovanja vode, ki zastaja in kjer se v vdolbinah nabere nekaj humusa. Na hitrost delovanja vpliva tudi litološka sestava in obseg območja, od koder se steka padavinska voda. Ločimo:

   - obalno škavnico v območju plimovanja ali valovanja morja. Občasno jo zalije morska voda.

   - odprto škavnico, ki ji je obod prerezal odvodni žleb.

   - predrto škavnico, ki je brez stoječe vode in ima predrto dno.

   - podtalno škavnico, ki je škavnici podobna skalna kotlica in jo prekriva zemlja ( prst ).

- škedn = glej skedenj.

- Škocjan = po Sv. Kancijanu ( oglejski svetnik ) imenovana vas ali objekt, značilen po legi v bližini vode; toponim. Sicer pa je Sv. Kancijan zavetnik pred hudičem in zlimi duhovi ( po Valvasorju ).

- Škocjanske jame = po volumnu verjetno največje jame pri nas ( 6474, - 254 ). Martelova dvorana ima prostornino 2,5 mio m3 . Veličastno. Ležijo v Regijskem parku Škocjanske jame in so vpisane v UNESCO – v seznam naravne dediščine.

- školjčišče = nanosi školčnih lupin ( zelo redko, pogostejše so polžje hišice ).

- škornji = obuvalo, navadno napravljeno iz gume. Pogosto se uporablja pri raziskovanju podzemlja in je vodotesno. Podplat mora biti gumijast, da ne drsi po skalovju in močno narebren.

- škraplja = ena od manjših značilnih kraških oblik. Ima oster greben med dvema žlebičema. Oblika je nastala zaradi kemičnega delovanja vode. Značilne so za karbonatne kamnine. Zaradi škrapelj je ponekod površje težko prehodno. Ločimo:

   - fosilno škrapljo, ki je z neprepustnimi sedimenti prekrita škraplja ali vsaka škraplja, ki ni v skladu s procesi v novem okolju.

   - jamsko škrapljo, ki nastane v jami kot posledica delovanja agresivne prenikujoče vode

   - kavernozno škrapljo, ki je v raznih smereh zluknjana in izjedena izpostavljena škraplja.

   - lezično škrapljo, ki nastane ob leziki.

   - luknjasto škrapljo, ki je izjedena v obliki navpičnih lukenj in raz.

   - nožasto škrapljo, katere značilnost je priostren skalni grebenček med dvema škrapljama.

   - obalno škrapljo, ki nastane na obalah morij ali jezer na golih skalnih tleh zaradi pršavice ( abrazije valov ).

   - poklinasto škrapljo oziroma strukturno škrapljo, ki je v obliki tesno navezana na poklino, ob kateri je nastala.

   - porušeno škrapljo, ki nastane s porušitvijo hrbtov med škrapljami. Podobno griži.

   - zaobljeno škrapljo, ki ima zaobljene žlebove in vmesne hrbte zaradi vplivov talne odeje v sedanjosti ali preteklosti.

- škrapljišče = na gosto s škrapljami posejano skalno površje.

- škrilavec, škril = tankoplastovita kamnina, uporabna za prekrivanje streh. Pri nas so škrilavci navadno v permokarbonskih skladih, imamo pa tudi takoplastovite apnence, ki se na krasu uporabljajo za prekrivanje streh. Take strehe imajo precejšen naklon ( okoli 45 st. ), za razliko od streh, prekritimi s korci ( okoli 30 st. +/- )

- škripec = preprečuje trenje vrvi npr. ob steno pri spreminjanju njene smeri. Sestavljen je iz kolesca in dveh stranic z ušesoma. Ločimo škripce z enojnim stremenom in one z dvema stranicama ( gibljivima ali spojenima ).

- šlem = čelada ( ger. ).

- šnirenc = vezalka, zelo tenka vrv ( ger. ).

- šnorkel  = dihalka ( ger. ). Obvezna oprema pri jamskem potapljanju.

- šoder = pesek ( ger. ); grušč.

- šotor = izredno priročna zaščita pred mrazom zlasti v mrzlih visokogorskih jamah med večdnevnimi raziskovanji.

- špaga = vrv ( iz. it. ).

- špageti = tanke sigaste cevčice, ki visijo s stropa podzemeljskih prostorov. Lahko so dolge tudi nekaj metrov. Navadno jih je po več skupaj. Nastajajo na mestih, kjer je kamenina močno pretrta.

- špegu, špegel = zrcalo ( ger. ).

- špica = konica ( ger. ). Kovinska palica s priostreno konico. Uporablja se za širjenje ožin.

- špičak = »nabrušen« jamar, ki je kos še tako globoki in zahtevni jami.

- špohtel = lopatica ( ger. ).

- špon = navpični odsek v jami ( ger. ); vertikala.

- špranja = odprta razpoka, prostor med dvema stenama, ki razpoko omejujeta.

- špruncl = prečka oziroma klin pri lestvicah ( ger. ).

- šrauf = vijak ( ger. ).

- šraufenciger = izvijač ( ger. ).

- štamperle = majhen kozarec ( 3 cl ) za žgano pijačo. Z njo se je nekoč začel delovni dan, tako tudi med jamarji. Sinonimi: šilce, kapsel itd.

- štanga = drog ( ger. ).

- štant = stojišče ( ger. ).

- štemati = razbijati ( ger. ).

- štemajzen = orodje za razbijanje oziroma širjenje; v tem primeru železno ( ger. ).

- štenga = stopnica ( ger. ).

- šterna, štirna = rezervoar pitne vode. Slovenjeno iz cisterna.

- Štiglic, Bernard = kovinostrugar in kmet; zagret jamar, jamarski reševalec in blagajnik JZS.

- štolen = umeten podzemni rov ( ger. ).  Navadno ga srečamo v rudnikih. Omogoča dostop s površja do rudnega telesa; bolj kot ne vodoraven.

- štor = neroden jamar.

- štrik = vrv; pletenica ( ger.? ).

- štumf = nogavica ( ger.)

- Šubelj - Sagmeister, Miran = znan ljubljanski jamar. Odločilno je vplival na odkritje nadaljevanja v Gamsovi. Nekdanji predsednik JKŽ.

- šus = navpičen odsek v jami, vertikala ( ger. ).

- Šušteršič, France = geolog, profesor; zelo znan ljubljanski jamar z obsežno bibliografijo. Dolgoletni član Uredniškega odbora revije Naše jame in urednik. Član Strokovne komisije JZS. Skupaj z Matjažem Pucom sta uredila kataster JZS.

- Taborska jama = tudi Županova jama; simpatična turistična jama blizu Grosuplja ( 710, - 70 ).

Sestavljata jo dve jami – Ledenica, ki je znana od vekomaj in Županova jama, ki je bila odkrita v prejšnjem stoletju. Povezali so ju s tunelom.

- TAC = naprava, ki združuje poseben tip varnostne kolutne vrvne zavore s prižemo. Vpne se v plezalni pas. Avtor: podpisani.

- talna voda = navadno je na nekem nivoju. Glej: gladina talne vode.

- tauh = v jamarskem žargonu potop ( ger. ).

- taužent = tisoč ( ger. ).

- taužentmetrca = jama, ki je globoka več kot kilometer. Trenutno jih je v Sloveniji znanih enajst.

- tekočnost = lastnost tekočin v zvezi z gibanjem oziroma tečenjem.

- tektonika = področje geologije, ki preučuje zgradbo zemeljske skorje, prelome, gubanje itd.; procese premikanja, ki povzročajo nastajanje gorstev, potrese itd.

- tektonski jarek = nastane s premikom skalnega bloka, ki je mnogo daljši kot širši, navzdol zaradi bočnih sil.

- tektonsko zrcalo = glej: geološko zrcalo.

- temperatura kamnine = je eden od faktorjev, ki vpliva na temperaturo v jami. Vpliv zemeljske toplote narekuje tudi klimatski tip jame.

- temperaturni gradient = z globino temperatura v jami raste in obratno.

- teodolit = optična naprava za merjenje razdalj, naklonov in relativnih kotov.

- termoklina = temperaturni gradient; plast toplejše vode plava na plasti hladnejše vode. Pogost pojav v sifonih na požiralni strani. Glej še: haloklina.

 - termokras = kraškemu površju podobno ozemlje nastalo na zmrznjenih tleh. Nastaja zgolj zaradi neenakomernega sezonskega tajanja površja in vnovičnega zmrzovanja v coni nad stalno zamrznjeno podlago.

- termoska = posoda, ki omogoča transport tople hrane oziroma pijače.

- terra rossa = jerina, jerovica; rdeča tla toplejših podnebnih področij z mnogimi železovimi oksidi. Nastala je s preperevanjem apnenca in dolomita v vroči in suhi klimi, pri čemer je kalcij nadomestil železov oksid. Glavno maso predstavlja del aluminijevega hidroksida. Pogosto je naplavljena.

- teslov ventil = posebna geometrija ventila brez premičnih delov omogoča, da lahko voda v njem teče le v eno smer. Izredno dobro ponazarja razmere pretakanja podzemeljskih voda in zakaj se pretakanje včasih, pri nekem vodostaju, nenadoma ustavi. Glej: Tesla valve.

- tirolka = prečnica pri vrvni tehniki. Gre za močno napeto vrv, ki omogoča: 1. da jamar iz točke A doseže točko B; 2. transport nosil s ponesrečencem.

- Tkalca jama = jama v Rakovem Škocjanu ( 2885, - 71 ).

- tla = spodnji del oboda jamskega rova.

- tloris = grafični, slikovni prikaz jame gledano od zgoraj; projekcija na vodoravno ravnino.

- TNP = Triglavski narodni park.

- tokava = struga ( po Badjuri ).

- Tomazin, Jožef Rožle = v svojem času znan kranjski jamar; tajnik JZS.

- Tomc, Stane = geolog. Prvopristopnik v Gamsovo.

- topla jama = v notranjost se dvigajoča jama, v kateri je pozimi ujet toplejši zrak ( npr. zgornji deli Predjame nad gradom ).

- tracer = sledilo oziroma snov, ki jo dodamo vodi, da lahko sledimo njen podzemeljski tok. Izdelano je lahko na fizikalni ali kemijski podlagi. Pogoj je, da je neškodljiv.

- tračni meter = merilni trak na kolutu. Točen in zanesljiv.

- trak, nylon = iz umetnih vlaken spleten trak različnih širin. Uporablja se, med drugim, za izdelavo plezalnih pasov.

- transportka = transportna vreča. Razne dimenzije, razni materiali.

- travertin = lehnjak, katerega pore so bile kasneje zapolnjene z apnencem. Slovenski naziv zanj je lahkovec.

- Trček, Iztok – Jolbe = grafik ( 1949 – 2020 ). Jamar z dolgoletnim stažem. Nekdanji predsednik JKŽ.

- trebljenje krasa = odbijanje in odstranjevanje kamnov na polgolem krasu, na travnih površinah v gladini prsti za košnjo, na ornih zemljiščih v globini lemeža za varno oranje. V zgodovinski preteklosti pomembno delo, ki je v sedanjosti zamrlo.

- trdota vode = mineralizacija vode oz. količina raztopljenih soli v vodi, zaradi katerih ima voda določene lastnosti. Raztopljene so predvsem zemeljske alkalije, trdoto pa daje kraški vodi kalcijev in magnezijev karbonat. Vode, ki prihajajo iz evaporitov ali sulfatnih plasti imajo mnogo zemeljskih alkalij n. pr. kloride, sulfate in zato večjo trdoto.

Karbonatna trdota izhaja iz hidrogen – karbonatov in karbonatov zemeljskih alkalij. Občasno, stalno in permanentno trdoto povzročajo v vodi raztopljeni kloridi in sulfati kalcija in magnezija. Ostane tudi po kuhanju.

Celokupna trdota:

   - zelo mehka, pod 4,2 N ( nemška trdotna stopnja )

   - mehka, 4,3 do 8,4 N

   - zmerno trda,  8,5 do 16,8 N

   - trda, 16,9 do 25,2 N

   - zelo trda, nad 25,3 N

Nemška trdotna stopnja se običajno uporablja v analitiki ( dH ). Pomeni 10 mg CaO v enem litru vode ali 7,2 MgO na liter. Uporabljajo se še francoska, angleška in ameriška trdotna stopnja in sicer je: - francoska stopnja 10 mg CaCO3 / l

     - angleška stopnja 10 mg  CaCO3 / 0,700 l

     - ameriška stopnja     mg CaCO3 / l

Veljajo relacije: 1 dH = 1,25 aH oziroma 1,79 fH

                           l  fH = 056  dH oziroma 0,7  aH

                          1  aH = 1,43 fH oziroma 0,8  dH

dH pomeni nemška trdotna stopnja, fH francoska in aH angleška trdotna stopnja.

- trias = najstarejše obdobje srednjega zemeljskega veka.

- Triglavsko brezno = tudi Brezno pod glavo v starejši literaturi. Par sto metrov globoko brezno blizu Kredarice ( 402, - 274 )

- Trobič, Milan = etnolog, novinar in znan logaški jamar.

- troglobiont = žival, ki na površju ni zmožna preživeti v normalnih okoliščinah ne glede na to kaj jo zadržuje v jamah.

- troglodyte = jamska žival.

- troglofil = živalska vrsta, ki ji jamsko okolje prija, a se prav dobro počuti tudi v nekaterih bolj zakritih okoljih na površju.

- trogloksen = vrsta živali, ki bolj ali manj priložnostno zahaja v jame.

- troglomorfizem = značilnosti, ki navadno kažejo  na prilagojenost živali jamskemu okolju: brezbarvnost, zakrnele oči,podaljšan trup in noge.

- trosi = uporabljajo se kot sledilo pri barvanju podzemeljskih voda.

- Tršan, Uroš = zdravnik in alpinist ( 1926 – 1969 ). Več let je vodil JRS. Ustanovitelj novomeškega jamarskega društva.

- truga = nekoč naziv za lesen jamarski čoln recimo v Križni jami.

- tunel = predor ( ang. ). Navadno tunelu podoben jamski rov; umetni rov med jamskimi prostori.

- Tunel Učka = pri izgradnji tunela so naleteli na precejšno jamo z vodnim tokom ( min 10 l/s ), kar je bilo posebej koristno, saj v tistih krajih pitne vode ni v izobilju ( 6,5 km, skoraj +/- 500 m ).

- turistična jama =  jama opremljena za obisk turistov, s primernim dostopom in osvetljena.

- udarno kladivo = množica izvedb in velikosti. Poganja ga lahko stisnjen zrak, elektrika, motor z notranjim izgorevanjem itd. Uporablja se za drobljenje skal, vrtanje lukenj etc.

- udorna dolina, udorna vrtača = udor nad podzemeljsko jamo.

  

- udornica = 1. Depresijska oblika z očitno udornim nastankom nad votlino. Pogosto ime za udorno vrtačo. 2. Lahko je tektonskega nastanka. Zaradi bočnih pritiskov se skalni blok pomakne navzdol. Takih udornic s precejšno prostornino je npr. kar nekaj severno in vzhodno od D postaje na Kaninu.

- uho = je spojni element ali del kosa opreme, ki navadno služi za pritrjevanje vponk. Ločimo obročasta, ploščata, kotna in zankasta ušesa. Pritrdimo jih na npr. svedrovec.  Sinonim: pritrdilna ploščica, sidrna ploščica.

- ugrez = vrtača ali manjša depresija v sipkih sedimentih, ki se ji pozna, da je nastala ali se poglobila z ugrezanjem.

- UIS = Union internationale de speleologie. Svetovna mednarodna speleološka zveza. Sedež ima na IZRK v Postojni.

- umetna jama = jama, ki ni nastala po naravni poti ( v rudnikih, kamnolomih...).

- umetni vhod = umetni tunel, ki omogoči dostop do naravnih podzemeljskih prostorov.

- Unška koliševka = ena naših največjih udornic. Premer ima okoli sto metrov in prav toliko je globoka; prostornina: okoli 800 000 m3. Ob vzhodnemu robu ima eno najnenavadnejših italijanskih utrdb v sistemu Vallo Alpino. Del krajinskega parka.

- urbana speleologija = ukvarja se z raziskovanjem podzemeljskih prostorov v mestih, recimo katakomb, kanalizacij, vodovodov itd.

- Urbas, Anton = duhovnik ( 1822 – 1899 ). Raziskoval je zlasti Planinsko jamo in jame v njeni bližnji okolici.

- usad = depresija kot posledica posedanja tal iz kakršnega koli razloga; grez.

- USJD = usposobljen za samostojno jamarsko delovanje. Kratica, ki se uporablja v  Zakonu o varstvu podzemnih jam.

- uvala = skledasta vdolbina na krasu; manjša od polja, večja od vrtače. Ima neravno dno in je od vseh strani zaprta. Nima vode. Ljudski izraz z dinarskega krasa. Ločimo:

   - dolasto uvalo, ki je izrazito podolgovata, dolu podobna vdolbina

   - vrtačasto uvalo, ki jo sestavljajo zraščene razsežne vrtače.

- Vadnjal, Alojz = tehnični sodelavec na IZRK ( 1930 – 2008 ).

- vadozna cona = del kraškega masiva nad stalno gladino podzemeljske vode; prehodna cona.

- Valvasor, Janez Vajkard = polihistor ( 1641 – 1693 ). Ljubljančan. Naš prvi znani jamar, hidrolog, speleolog  itd. itn. Član Royal Society v Londonu na osnovi razprave o Cerkniškem jezeru in članka o ulivanju tankostenskih kipov. Avtor monumentalne Slave vojvodine Kranjske, v kateri, kot prvi, omenja tudi okoli 50 jam in brezen. Je jamar z največjim spomenikom na svetu. Ta stoji pred Narodnim muzejem v Ljubljani.

- Vandima = ena od tavžentmeterc na Kaninu ( 2500, - 1182 ).

- varovanje = pri uporabi jamarskih lestvic je obvezno, pri vrvni tehniki pa le v ekstremnih situacijah.

- varovalna vrv = za varovanje se načeloma uporablja dinamična vrv.

- varnostna vrv = vsaka vrv, ki povečuje varnost. Npr. pri prečenju nevarnega odseka ipd.

- varstvo naravne dediščine = kadar s strokovnim ovrednotenjem spoznamo, da imajo posamezni deli naravne dediščine znanstveno ali estetsko ali kulturno vrednost, se ti deli razglasijo za naravne znamenitosti.

Posamezne naravne znamenitosti lahko razglasimo za naravne rezervate, naravne spomenike in spomenike oblikovane narave.

Glede na pomembnost in velikost ločujemo naravne parke v :

   - narodni park ( Triglavski narodni park ),

   - regijski park ( kraški r.p. s Škocjanskimi jamami, r.p. Pohorje itd. ),

   - krajinski park ( Tivoli, povirje Lahinje etc. ).

- vedro = posoda za prenos tekočin. Navadno ima volumen okoli 10 litrov. Zelo priročen je za izvlek nakopanega materiala pri širjenju ožin v navpičnih jaških.

- Verbovšek, Renato – Rene = geolog ( 1951 – 1998 ). Zelo znan ljubljanski jamar. Po njem je poimenovano eno najglobljih brezen na Kaninu. Glej: Rene.

- veriga = uporablja se za dvig najtežjih bremen in v najbolj neugodnih pogojih.

- Verjovkina = trenutno najglobja znana jama na svetu ( okoli 20 km, -2204 ). Masiv Arabika nad Črnim morjem ( ustno Klok ).

- Verša, Doroteja = uspešna ljubljanska jamarka; vrsto let je vodila kataster JZS.

- vertikala = navpičen odsek v jami, navpičnica.

- vertikale = navpični odseki jam.

- veslo ( jamarsko ) = je zaradi specifike zelo kratko. Pogosto se v ta namen uporablja kar smetišnice, ki so cenovno ugodne in se jih da nabaviti kjerkoli.

- vetrnica = jama, iz katere stalno ali občasno piha; toponim.

- vetrovka = zaščita pred močnim vetrom. Prav pride v hribih.

- vezalka = trak ali vrvica za vezanje čevljev.

- vezica = zelo trden, različno dolg plastičen trak s patentno glavo za vezanje česarkoli.

- vhod ( v jamo ) = mesto, kjer se podzemeljski rovi odpirajo na površje. Pri breznu je to ustje ali žrelo.

- vijak = je valj ali konus z navojem. Večinoma služi kot pritjevalni element skupaj matico. Množica dimenzij, materialov in izvedb.

 

- Vilenica = naša najstarejša turistična jama ( 841, - 190 ).

- viličenje = bifurkacija, razvodje. Ta naziv se skoraj ne uporablja, čeprav ni slab.

- vinta = dvigalka; navadno z zobato letvijo.

- viseča mreža = zelo primerna za udobno spanje v jamah. Obesi se na stene rova, v prtljagi pa zavzame zelo malo prostora.

- viseča suha dolina = dolina na krasu, ki se kot odsekana končuje na pobočju.

- viseča voda = zbira se na manj prepustni coni ali pa je ujeta v kotanjah  po upadanju vodne gladine.

- viskoznost = tekočnost.

- visokovodni izvir, preliv = voda teče le ob visokih ali ekstremnih vodostajih, sicer je suh ( Lijak, Govic ).

- višinomer ( barometrični ) = za določanje nadmorske višine. Zelo približen in nezanesljiv.

- vita vrv = iz posameznih pramenov sestavljena oziroma vita vrv. Take so bile nekoč konopljene pa tudi druge vrvi in zato neprimerne za vrvno tehniko. Pa še precej debelejše so bile.

- vitel = priprava za premagovanje večjih navpičnic. Le še redko se uporablja. Sestavlja ga vreteno z jeklenico in ogrodjem. Navadno ima tračno zavoro in blokado proti nehotenemu odvitju.

- vizir = zaščita obraza ponesrečenca v nosilih. Izdelan je iz pleksi stekla in je pritrjen na čelado.

- vizura = meritev iz točke A v točko B ( smer, naklon, dolžina ). Pri daljših vizurah na terenu je treba biti pozoren na magnetno deklinacijo.

- vlažnost ( absolutna ) = količina vode ( pare ) na volumsko enoto zraka.

- vlažnost ( relativna ) = delež vodne pare v zraku izražen v % glede na količino vode ( pare ), ki bi lahko bila v njem ob določeni temperaturi ( 100 % nasičenost se s temperaturo spreminja ).

- Vlašič, Edi = avtoličar ( 1953 – 2013 ). Jamar in jamarski reševalec.

- vložek; sidrni, baterijski, akumulatorski = različne vrste vložkov za različne namene.

- vodna jama = jama z vodnim tokom.

- Vodna jama v Lozi = z Markovim spodmolom v bližini Sajevč pri Postojni tvori splet oziroma skozenc ( 7748, - 75 ).

- vodni režim = vse fizikalne, kemične, biološke in mikrobiološke lastnosti v povodju.

- vodnjak = naprava za oskrbovanje z vodo. To je lahko tudi naziv za navpično brezno s skoraj okroglim prerezom.

- vodomer = merilec vodnega toka, v vodi stoječa letev ali naprava, s katero se meri višino vodne gladine.

- vodonosnik = del kamnine oziroma masiva, ki hrani in posreduje običajno gospodarsko pomembno količino vode. Vodonosniki so lahko:

    - viseči

    - s prosto gladino

    - neomejeni

    - omejeni

    - pod pritiskom

Nahajajo se lahko v kamninah z intergranularno poroznostjo in v razpokanih kamninah.

- Vogrič, Marko – Mare = znan ljubljanski jamar in jamski potapljač.

- vokliški izvir = je močan izvir, obrh. Po izviru Vaucluse v Franciji.

- vorfluter = nivo površinske kraške vode, ki ga določuje morska ali jezerska gladina v zaledju. Izraz se uporablja zlasti pri opisu tropskega krasa, kjer so številna dna kraških polj v višini vorflutra.

- Voronja = še nedavno najglobja jama na svetu ( trenutno okoli 8 km, -2199 ). Pogorje Arabika nad Črnim morjem ( ustno Klok ).

- votlina = prazen prostor; lahko je to vsak podzemeljski prostor ali večji podzemeljski prostor v nasprotju z rovi.

- votlikavost, kavernoznost = delež, ki odpade na votline v kraškem podzemlju oziroma v masi zakrasele kamnine.

- vox = slovenska varianta jamskega telefona za zvezo med ekipami in vodstvom pri reševanjih. Obstoja tudi video varianta.

- vozel = znana je množica različnih vozlov. V jamarstvu se pretežno uporablja t.i. mrtev ali tkalski vozel, medicinski ( podaljševalni ) vozel ter enojna in dvojna presta oziroma osmica.

- vpad = nagib sklada.

- vponka = neobhodni del jamarjeve opreme; ovalne ali trapezaste oblike, z matico ali brez itd. Množica proizvajalcev, množica tipov...Sinonim: karabin.

- Vranja jama = znamenita velika jama v Lanskem vrhu ( 510, - 90 ).

- vreča, transportna = izdelana iz plastike ali močne tkanine. Služi za transport osebne ali skupne jamarske opreme.

- vrelo = izvir ( sh. ).

- vretenasta vrvna zavora = kolutna vrvna zavora oz. desander.

- Vrhovec, Igor = strojni inženir; Tomotov mlajši brat. Tudi on je vrhunski potapljač. Posveča se predvsem Postojnski jami.

- Vrhovec, Tomo = strojni inženir in vrhunski jamski potapljač ( 1958 – 2000 ). Raziskal mnogo kilometrov rovov po slovenskih jamah.

- vršaj = nanos peska in proda ( Iški vršaj ).

- vrtača = globel značilnih oblik; je značilna za kras. Globoka je navadno več metrov, vendar ni tako globoka kot je široka. Ljudsko ime za vrtačo je dolina oziroma draga. V Beli Krajini pomeni vrtača globoko kotanjo, v kateri občasno stoji ali teče voda; toponim.

Po obliki so vrtače skledaste, lijakaste, kotlaste in vodnjakaste  po nastanku pa aluvialne, skalne, korozijske, udorne, fosilne, sufozijske itd.

- vrtalnik = vrtalni stroj. Večinoma se uporablja za vrtanje lukenj za ekspanzijske vložke na sidriščih. Navadno ga poganja  elektrika preko akumulatorjev. Obstajajo tudi druge izvedbe ( bencinski, na stisnjen zrak...).

- Vrtiglavica = v tej jami na Kaninu je naša največja vertikala – 643 metrov.

- vrulja, vruja  = brojnica ( hr. ).  Podpovršinski izvir v morju. V Jadranu jih je množica, ker se Dalmatinska obala pogreza. Navadno imajo mešano sladko-slano vodo.

- vrv = statična z majhnim raztezkom ( 3 % ) in dinamična z večjim raztezkom ( do 40 % ) ob porušitvi oziroma raztrganju. Navadno je spletena iz umetnih vlaken in oplaščena. Je sestavni del jamarjeve opreme za premagovanje navpičnic, strmih odsekov in za varovanje. Nekoč so vrvi izdelovali iz konoplje in so bile vite. Take za vrvno tehniko niso primerne.

- Vrviščar, Boštjan – Bole = geolog; vrhunski jamar. Nekdanji predsednik JKŽ.

- vrvna lestvica = izdelana iz vrvi in prečk. Navadno je krajša in služi za pomoč pri plezanju. Je relativno lahka.

- vrvna tehnika = gibanje po vertikalnih odsekih jam s pomočjo vrvi in pripomočkov; vzpenjanje in spuščanje po vrvi.

- vrvna zavora = del opreme, ki ga uporabljamo za spuščanje po vrvi. V jamah uporabljamo kolutne zavore, ki so lahko varnostne ali pa običajne. Sestavljene so navadno iz dveh kolutov in dveh stranic z ušesoma.

- vzdolžni prerez = tudi vzdolžni profil jame.

- vzpon = npr. na vrh gore itd.

- vžigalice = nekoč obvezni kos jamarjeve opreme.

- vžigalnik = nekoč pomemben kos jamarjeve opreme. Rezervna luč.

- Y – pritrditev = jermenje na čeladi v obliki črke Y. Preprečuje, da bi se nam v kakršnikoli situaciji čelada snela z glave.

- Yeti = Jurij Anđelić; rud. teh.; znameniti ljubljanski jamar.

- zadušna jama = starejši izraz, ki se skoraj ne uporablja več. V jamah, kjer razpada organski material, ki je padel v jamo ali bil tja vržen, se tvori CO2. Nekoč, ko so se uporabljale še karbitke, se je to nevarnost hitro spoznalo, saj je začel plamen ugašati. Morda dandanašnji tej grožnji namenjamo premalo pozornosti.

- zaganjalka = tip izvira, kjer vodna količina ritmično ali občasno niha, se spreminja, včasih pa tudi presahne. ( Minutnik, Presihajoči studenec pod Iglo itd. ).

- zagozda = uporabna za izdelavo sidrišč. Sin: kajla. Glej: ekspanzijski vložek.

- zajetje = vsaka naprava za oskrbovanje oziroma pridobivanje vode.

- zajezeni kras = izolirani ali vsaj s treh strani z neprepustnimi kamninami obdani kraški masiv, v katerem vzdržujejo bariere ali lokalna erozijska baza globoko potopljeno cono.

- zajezena kraška voda = podzemeljska kraška voda v krasu – v freatični coni pod piezometričnim nivojem, ki ga določajo vodoneprepustne kamenine, ki zajezujejo kraško območje z vseh strani.

- zajla = jeklena vrv, jeklenica, jeklena pletenica (ger. ). Uporabljala se je za pritrjevanje lestvic ob robu brezen na drevesa, na kapnike itd. Na vsakem koncu je imela C – vponko.

- Zakrajšek, Marko = razpet med Bolgarijo in Slovenijo; tajnik JZS.

- Zakrajšek, Walter = zagnan jamar in vodja JRS.

- zakrasevanje = skupno delovanje erozije in korozije na karbonatne in topljive kamnine. Je proces, pri katerem ob ugodnih pogojih nastajajo kraški pojavi. Kras nastaja le v tistih kamninah, skozi katere se voda lahko pretaka in jih topi. To sta v glavnem apnenec in dolomit, pri nas še konglomerat, v drugih deželah pa še sol, sadra, led ipd. Lastnost kamnin, ki omogoča vodi prenikanje je prepustnost, ki nastaja še v času nastajanja kamnin ali pa kasneje zaradi tektonskih premikanj. Druga pomembna značilnost kamnin je plastovitost, ki je pomemben dejavnik pri usmerjanju pretakanja vode in pri oblikovanju jamskih prostorov.

Tudi zgradba kamnine vpliva na začetne procese zakrasevanja, površinsko oblikovanje kraških ozemelj in nastanek mikrokraških oblik. Zapleteni kraški proces se je v Sloveniji pričel že v davni geološki preteklosti, pred vsaj 170 milijoni let. Konec terciarja in v času poledenitev so na našem ozemlju nastajali pogoji, ki so bili ugodni za nastajanje vseh kraških oblik. V zadnjem obdobju so nastale naše največje jame ( Postojnska j., Škocjanske j. itd.) in večja kraška polja. Njihova rast in nenehno spreminjanje pa se nadaljuje še dandanes.

- zakriti ( pokopani ) kras = kras, kjer je bil kraški relief kasneje prekrit z drugimi sedimenti.

- zanka = vrvna zanka lahko služi npr. kot sidrišče na kapniku, primerni skali itd.

- zapisnik, jamarski = v osnovi ima dva dela – tekstovni in risarski ( načrt s tlorisom in iztegnjenim profilom ). Prvi formularji za zapisnike so bili pri nas uvedeni kmalu po ustanovitvi Društva za raziskavanje podzemskih jam, prvo urejanje katastra pa se je zgodilo leta 1928. Danes je v rabi več tipov zapisnikov, ki pokrivajo razna področja. Stanje katastra: dobrih 14 000 enot.

- zapisnik terenskih ogledov = zvezek s povoščenimi ali plastičnimi platnicami, ki ga ima vsak jamar in vanj zapisuje podatke s terena – ime jame, datum, udeležence, skico jame, podatke meritev itd.

- Zaplotnik, Finžgar Hermina – Hermelika = aktivna udeleženka pri raziskovanju Gamsove.

- zaščita jam = razni predpisi in ukrepi, ki naj preprečijo škodljivo delovanje na naravno okolje in na naravno stanje v jami in njeni okolici.

- zaščitna očala = obvezna zaščita pri raznih kamnoseških delih v podzemlju in pri reševanju s pomočjo helikopterja.

- zatezno sidro = tip vložka za izdelavo sidrišča.

- zatič = plezalni pripomoček za varovanje in napredovanje; zagozda.

- zatrepna dolina = slepo zaključena  in s strmimi pobočji s treh strani obdan izvirni del, kjer priteče na dan potok oziroma reka.

- Zazula, Vrviščar Mojca = profesorica matematike; vrhunska jamarka in nekdanja predsednica JKŽ.

- zdrobljena cona = območje močno pretrtih kamnin; kraškim vodam je ovira in se ji jame izogibajo.

- Zelške jame = obsežen splet v Rakovem Škocjanu ( 7338, + 141, -19 ).

- zeleni kras = je kraško območje, ki je več ali manj prekrito z vegetacijsko odejo. Glej: pokriti kras.

- zemlja = zmes zdrobljenih kamenin zemeljske skorje in organskih snovi.

- zemljina = zdrobljene kamenine zemeljske skorje, kot podlaga za gradbene posege.

- zenit = nasprotje od nadirja. Ta točka je točno nad opazovalcem. Naklon je v tem primeru + 90 st.

Pogosto je to vhod v brezno, kak kamin...

- zihrenga = varovalka ( ger. )

- zihranje = varovanje ( ger. )

- zijalka = tip jame z velikim vhodom; tudi zijalo, zjot.

- zjot = narečni izraz za jamo z velikim vhodom ( Bela Krajina ). Rovi v zjotih so poševni do navpični, le zelo redko vodoravni.

- ZOTKS = Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije. JZS je skupinski član te zveze od ustanovitve.

- zračni žep = v sifonih je marsikje pod stropom ujet zrak.

- Zupan, Hajna Nadja = geologinja; sodelavka IZRK in blagajničarka UIS.

- žaba = kar pogosta prebivalka podzemlja. Navadno pade v jamo.

- žaga = orodje za rezanje. Občasno pride prav tudi v podzemlju.

- žamar, žimar = eden od tipov prižem za plezanje po vrveh. Slovenjeno iz naziva švicarske firme JUMAR.

- Žankana jama = jama sredi Istre pri Rašporju. Dolgo časa najglobja jama v nekdanji Jugi predvsem po zaslugi italijanskih jamarjev, ki so jo raziskovali med vojnama in jo izdatno » nategnili«. Glede na meritve DZRJL v letu 1969 je jama globoka 361 m in dolga okoli 1,5 km.

- žarnica = sestavni del baterijske svetilke, ki je bila nekoč rezervni vir svetlobe pri raziskovanju in obiskovanju podzemlja. Žarnice se v ta namen skoraj ne uporabljajo več.

- žarnica bliskavka = namesto fleša ( ang., bulb ). Se ne uporablja več.

- žebelj = navadno kovinski. Za prvo silo bi se lahko uporabil namesto klina. Večinoma se žeblji uporabljajo za spajanje lesenih delov.

- žegnane jame = po ljudskem verovanju so nevihte in toče prihajale iz nekaterih jam. Do njihovih vhodov so zato bolj ali manj pogosto organizirali procesije in žegnanje, kar naj bi letino obvarovalo pred temi nevšečnimi vremenskimi pojavi.

- Željnske jame = jamski splet v bližini Kočevja; relativno lahko dostopen ( 1600, +/- 12 ).

- Žiberna, Gregor – Tentava = legendarni divaški jamar ( 1855 – 1929 ). Ukvarjal se je predvsem s Kačno jamo.

- žica = univerzalni spojni element. Različne debeline; navadno okroglega preseka in izdelana iz kovine.

- žigice = okrajšava za vžigalice.

- Žitko, Igor = elektromonter, nekdanji aktivni član JS PDŽ.

- Žitko, Zdenka = aktivna jamarka in gonilna sila ženskega dela JRS.

- žleb = podolgovata vdolbina.

- žlebiči = korozijske oblike; vzporedni, podolgovati žlebovi na bolj ali manj nagnjenih površinah, po katerih odtekajo padavinske vode. Žlebiči so sled korozijskega delovanja vode v razpokanih conah. So različne oblike, različne globine itd. Med žlebovi so več ali manj ostri robovi. Gre za izjednine polkrožne oblike, potekajoče v smeri največjega strmca površja kompaktne kamnine.

- žlebičje = skalno površje z gostimi žlebiči; škraplje.

- žična lestvica = izdelana iz jeklenih pletenic in lesenih ali npr. kakih kovinskih prečk. Glej: jamarske lestvice.

- žiroskopski kompas = tip kompasa na osnovi vrtavke.

- Žirovcova jama = obsežen jamski splet pod Vranjimi pečmi nad Podlipo v občini Vrhnika ( 5994, - 106 ).

- žmoht = židko blato ( Najdena jama ).

- žnora = vrvica.

- žrelo = ustje; vhod v brezno.

- Županova jama = glej: Taborska jama.

 

V i r i :

 

Osnovni vir:

 

Speleološki leksikon. Zbral Novak D. Neobdelano. Dobrih 500 gesel. Ljubljana, okoli leta 1990.

Pomožni viri:

Kraška terminologija. Več avtorjev: Gams I., Jenko F., Kunaver J., Novak D., Savnik R. Geografski vestnik št. 34, Ljubljana 1962.

Jamarska tehnika. Pirnat J., ZOTK Ljubljana 1972.

Slovenska kraška terminologija, Več avtorjev:  Gams I., Radinja D., Kunaver J. Univerza, Katedra za fizično geografijo Oddelka za  geografijo FF, Ljubljana 1973.

Prilog hrvatskoj krškoj terminologiji, Roglič J. JAZU, Krš Jugoslavije, 9 / 1, Zagreb 1974; večjezično, tudi slovensko.

Gradivo za Slovensko speleološko biografijo z bibliografijo. Več avtorjev: Kranjc A., Leben F., Velkovrh F.. Zbral in uredil Novak D. Naše jame št. 30, Dodatek. Ljubljana 1988

Jamarstvo. Več avtorjev. ZOTK 1989.

Vodniki Kraške muzejske zbirke IZRK SAZU.

Mijatović B. KRAS, Hidrogeologija kraških vodonosnika, Beograd 1990.

 Šušteršič F.,  Knez M.: Prispevek k slovenskemu speleološkemu pojmovniku, Naše jame št. 37, Ljubljana 1995.

 Field M. S.: A lexicon of cave and carst terminology, ( Supercedes EPA / 600 / 99 – R / 006, 1 /  99 ), Washington 1999.

ISJ ZRC SAZU: Slovar slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana, založba ZRC, 2000.

UIS Dictionary, 2013. Večjezično, tudi slovensko. Prevod: Mihevc A.

Komentar: Bolj kot ne po naključju mi je prišlo v roke gradivo za Speleološki leksikon, ki ga je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja vrsto let zbiral Dušan Novak, ustanovni član Jamarske sekcije Planinskega društva Železničar iz Ljubljane ( danes Jamarski klub Železničar ), dolgoletni tajnik Jamarske zveze Slovenije ( dvanajst let ) in upravnik revije Naše jame ( sedemnajst let ). Ta leksikon je skušal izdati, vendar so ugotovili, da bi bili stroški za izdajo v taki obliki, kot si jo je zamislil Dušan, previsoki, dohodki pa nezanesljivi. Do izdaje torej ni prišlo. Gradivo je predal Andreju Kranjcu, ta pa pred par leti meni. Tekstovni del se mi je zdel dovolj zanimiv, zato sem ga prepisal in razposlal po spletu pod naslovom Magistra Novaka krasoslovni leksikon. Vzbudil je kar nekaj pozornosti, zato sem se odločil, da ga razširim predvsem še z Gamsovo Slovensko kraško terminologijo in UIS Dictionary-jem v prevodu Andreja Mihevca ( na spletu ). Viri so navedeni, nekaj pa sem dodal še sam. Rezultat je kar obsežen – več kot 1500 terminov oziroma gesel; od teh je okoli stopetdeset biografskih podatkov. Nekaj gesel je tudi takih, ki se ne uporabljajo več. Navedel sem jih zato, da se ne pozabijo....

In na koncu, da še jaz ne pozabim: Posebna zahvala Leonu Drametu – Šutkotu, knjižničarju na Inštitutu za raziskovanje krasa v Postojni za pomoč in vzpodbudo kot tudi vsem jamarjem, ki so mi občasno tako ali drugače pomagali pri kaki razjasnitvi.

Aleš Lajovic, decembra 2021